Evropa med sankcijami in molkom

EU je sezula mirovniške copate takoj po podpisu obeh sporazumov iz Minska leta 2014, ko ni vztrajala, da bi Ukrajina izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Ni reagirala niti po tem, ko so oblast prevzeli nacionalisti, niti ko je ukrajinska armada napadala več let svoje državljane, ruske prebivalce, v Donecku in Lugansku.

Mirovniški copati ali vojaški škornji

Rusija je postopoma povečevala pritisk na Ukrajino, problema z Ukrajino ni internacionalizirala. Ko pa se je ukrajinska politika spustila v problematiko uporabe ruščine v šolah, v druge probleme velike ruske manjšine, je to izbilo sodu dno in sprožilo rusko vojaško intervencijo v začetku leta 2022.

Mesec dni potem je prišlo do sporazuma o ustavitvi spopadov v Istanbulu, pa so zahodne sile ukrajinskemu predsedniku svetovale, naj ga ne podpiše. Nikoli, do sedanjega časa, EU ni bila pobudnik za vzpostavitev kakršnega koli sporazuma za ustavitev ruske agresije v Ukrajini. Tudi problematike velike ruske manjšine (okoli osem mil.) ni nikoli upoštevala, niti povedala, kaj naj se z njo zgodi.

Putin predlagal zapleteno trgovanje z ozemlji

Pričakovanja, da bo Trump, novi/ stari predsednik ZDA, uspel s svojimi pobudami, so se izjalovila in izkazale so se nekatere domneve, da se bo rajši umaknil in vse prepustil EU, vključno s financiranjem in oboroževanjem Ukrajine (dokler bo to potrebno), z obljubo, da bo še dobavljal orožje, če ga bo EU plačevala. S tem si je pridobil EU za velikega in velikodušnega zaveznika, kot ga ni na svetu. Problemi pa ostajajo in postajajo izredno kritični.

EU je sezula mirovniške copate takoj po podpisu obeh sporazumov iz Minska leta 2014, ko ni vztrajala, da bi Ukrajina izpolnila svoje pogodbene obveznosti. FOTO: Andrew Kravchenko/AFP

EU in članice so zmanjšale diplomatske odnose z Rusko federacijo, so pa konfiscirale premoženje ruske države in ruskih državljanov. Konfiskacija pri slednjih je bila takšna, da je naredila precej materialne škode. Vse konfiskacije so bile izvršene brez zakonskih podlag ali sklepov pristojnih sodišč.

Že dolgo pa si EU komisija prizadeva, da bi ruske depozite v EU bankah uporabila za pomoč Ukrajini. Zanimivo pri tem je, da so vrhunski pravniki umolknili, kot da jih to ne bi zanimalo. Ta položaj odnosov z Rusko federacijo bi morala pojasniti EU komisija na osnovi pravnih izvedencev. Sploh je pa nerazumno, da se EU ne zaveda nujnosti prekinitve vojaških spopadov v Ukrajini. Saj za mir ni potrebno drugega kot sesti javno ali tajno za pogajalsko mizo.

***

Franci Gerbec, Kremenica.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.