Garaže pod tržnico in kulturnovarstveni pogoji
V sredstvih javnega obveščanja smo občani dobili informacijo, da se planiranje garaž pod tržnico nadaljuje. V štirinajstih letih, odkar se je začelo projektiranje garaž pod ljubljansko tržnico, je družba Kombinat d. o. o. prejela za projekt 1,5 milijona evrov, a zahtevala še več. V Mestni občini Ljubljana (MOL) so za nadaljevanje projektiranja imenovali družbo Elea iC, ki bo za svoje delo prejela 1,2 milijona evrov. Elea iC je delo že pričela z geološkimi vrtinami na podlagi zadnjih kulturnovarstvenih pogojev ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS Ljubljana) z dne 26. aprila 2022 (v nadaljevanju »pogoji«).
Komentar:
O Mahrovi hiši s prizidkom ZVKDS Ljubljana ugotavlja, da do sedaj s stališča varstva naravne in kulturne dediščine (po prejšnjih kulturnovarstvenih pogojih?) nadaljevanje projekta ni ustrezno. Zasnovo je treba zastaviti na način, ki predvideva ohranitev zgodovinskih konstrukcij.
Izredno detaljiran in strokovno utemeljen je v pogojih zapis del, potrebnih za celovito ohranitev zgodovinske zasnove Mahrove palače s posegi v konstrukcijo objekta, fasade do strehe in notranjosti. Čeprav so strogo določene spremembe, ki jih dovoljujejo pogoji, je končna ugotovitev le, da Mahrova palača ni primerna za preureditev v moderno pisarniško zgradbo s tehnično opremo in inštalacijo, ki je pisarna odvetnika Blaža Crobatha, delodajalca našega Franceta Prešerna, v Mahrovi hiši ni potrebovala. Palača s svojimi dvoranami je primerna le za protokolarno ali kulturno rabo.
Dani pogoji, da se zasnova prizidka izvede na način z upoštevanjem ohranitve zgodovinskih konstrukcij, arheološke ugotovitve o poteku dvojnega srednjeveškega obzidja z razmikom med obema, ne presega merila zgodovinskih traktov. Mahrova hiša je bila zasnovana in zgrajena zunaj srednjeveškega obzidja in ni imela nikoli prizidka, ki bi se širil v staro mestno jedro. Velikost prizidka za pisarniško rabo je omejena in ne sme zastreti pogleda na Grad, na zvonika in kupolo Stolnice. Za administrativno dejavnost so potrebna parkirišča za zaposlene in za frekventne obiskovalce v času, ko tudi tržnica deluje. Gre torej za zgrešeno lokacijo prizidka. Za mestno administracijo je primernejša lokacija izven starega mestnega jedra, na primer na območju Tobačne tovarne.
O drevesih na odprti tržnici na Vodnikovem trgu zavod za varstvo kulturne dediščine predpisuje ponovno nasaditev večjih dreves v zadostnih rastnih razmerah, ki jih mora projektno preveriti in potrditi arborist, kar bo seveda vplivalo na projekt izvedbe prve podzemne garažne etaže. O zaščitenem osamelem divjem kostanju na tržnici, ki so ga odstranili le dan po dovoljenju v enem izmed prejšnjih kulturnovarstvenih pogojih, pravijo tokratni pogoji, da se mora nadomestiti s predhodno gojenim večjim drevesom na odprtem tržnem prostoru.
O podzemni garažni hiši je zapisano, da se garažna hiša odmika 16 metrov od Semenišča in objektov arheoloških ostalin samostana, kar je težko razumljivo, saj ohranjen Schemerlov načrt samostana definira lego samostanskega objekta skoraj preko celotne površine tržnice. Do projekta, ki ga občani poznamo, je bil uvoz v garažo s Krekovega trga, nato med Plečnikovimi arkadami in Mahrovo hišo, ki ima seveda velik vizualni vpliv na območje kot celoto, v podzemnem delu pa omejuje povezavo med podzemnim delom tržnice in Plečnikovimi arkadami.
O predhodnih raziskavah na območju predvidene novogradnje oziroma celotni površini samostana v območju meje posega (v prilogi 1, ki ni priložena) je zapisano, da mora biti v celoti arheološko raziskano z arheološkim izkopom do sterilne geološke osnove. To pomeni, kar izkopano, bo tudi odstranjeno. Dosedanja izkopavanja so prikazala obokane kletne prostore, ki se bodo po navodilih ZVKD odstranili. Še bolj grozljivo je, da se bodo arheološke raziskave izven začrtanega območja izvajale ob gradnji. Ali niso dovolj izkušnje izkopavanj na Kongresnem trgu, kjer so arheologe priganjali z gradbenimi stroji, izkušnje uničenja koliščarske pet tisoč let stare naselbine na Špici in najdišča evropskega pomena – kamnoloma s srednjeveško industrijo mlinskih kamnov v obrambnem jarku v Kranju?
Glede na veliko globino predvidene gradnje garaž pod nivojem Ljubljanice in neposredno bližino najpomembnejših objektov kulturne dediščine – spomenikov državnega pomena in Unescove dediščine – bi moral ZVKDS Ljubljana primarno zahtevati raziskave posledic vdora podtalnice izpod Grajskega hriba, ki je samo po tridesetih letih v prejšnjem stoletju izprala temelje pod Plečnikovimi arkadami. Gradnja garaže je gradnja jezu, ki bo segal pod globino Ljubljanice in preusmeril tok na spomenike najpomembnejših objektov kulturne dediščine državnega pomena. Ali MOL in ZVKD sploh lahko ocenita škodo, ki lahko nastane z gradnjo garaž in ki jo bo moral nekdo plačati? Pa saj so tu izkušnje z gradnjo garaž pod Kongresnim trgom s poškodbami Uršulinske cerkve in objektov okoli trga in okolice. In saj so tu tudi izkušnje gradnje garaže pod Trgom republike, kjer je ostala le ena podzemna etaža garažne hiše, in težave s sanacijo Filharmonije? Ni samo problem izkopa gradbene jame in drugih del za izvedbo posega, ki ne smejo povzročiti neposrednih in posrednih poškodb na objektih, ki stojijo na obodu Vodnikovega trga: Semenišča, Župnišča, Plečnikove tržnice in Stolnice. Tu ne gre samo za hrup in vibracije, temveč tudi za podtalnico, kjer se posledice delovanja pokažejo šele leta, tudi desetletja po izvršenih gradbenih delih. Danes konservatorsko-restavratorskega projekta ni mogoče izdelati, povrnitev v prvotno stanje pa ni in ne bo nikoli mogoča.
Na 21 straneh kulturnovarstvenih pogojev ni besedice o usodi izkopanega, o srednjeveškem muzeju, o predstavitvi in sanaciji vzhodnega mestnega obzidja z jarkom, Kloštrskimi vrati, dvižnim mostom na barbakan, o predstavitvi razvalin cerkvice Marijinega vnebovzetja in skupnega grobišča. Ni besedice o 280 pokopanih plemičih in občanih, ki še počivajo na območju tržnice v 18 grobnicah, ki so jih pokojni drago plačali za svoj večni mir. Nič ni rečeno o stroških za znanstveno obdelavo arheoloških ostalin.
In končno, kdo sploh potrebuje garažo pod tržnico? Tržnica potrebuje posodobitev brez garaž. Dovolj prostih garaž je že v neposredni bližini tržnice.
V plan projektov MOL je garažo pod tržnico uvrstila županja Vika Potočnik. Seznam projektov, ki niso bili izvedeni pod prejšnjimi župani, je župan Zoran Janković podedoval in jih uvrstil na svojo listo projektov. Nihče mu ne bo zameril, če od namere odstopi, saj ni nihče vseveden in tudi od župana se ne pričakuje, da bi bil ob prevzetju županstva seznanjen s problematiko garaž pod tržnico.
