Gospod Kacin dobro pozna problematiko nekaterih poslov z Izraelom

Gospod Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister, je v velikem intervjuju podal ugotovitev, o kateri čivkajo že vrabci. Da je obrambna sposobnost Slovenije danes slabša kot ob razglasitvi samostojnosti. Ne oporekam trditvi, pač pa vidnemu distanciranju politika, ki je v veliki meri krojil strukturo in usodo Slovenske vojske, s tem pa tudi slovenske obrambe. Zdaj pa si s kritiko stanja »pere roke«.

Res smo v Slovenski vojski v začetku devetdesetih let z veseljem sprejeli ponudbo izraelskih vojaških strokovnjakov, da nam pomagajo pri oblikovanju naše obrambe. Znanja in sredstva, ki smo jih pridobili in kupili, so v veliki meri prispevala k učinkovitejši organizaciji obrambe, še posebej na področju vojaškega letalstva in zračne obrambe. To nam je priznalo tudi vodstvo Nata že dolgo pred formalnim povabilom za članstvo.

Trditev nekdanjega obrambnega ministra o nabavi najboljše (izraelske) oborožitve, predvsem z nabavo vlečnih (!) havbic, ki da so še sedaj najmočnejše orožje (žal!), ki ga ima Slovenska vojska, težko prenese kritiko vojaške stroke. Res pa je nabavljene nekaj vrhunske opreme, ki je izboljšala bojno sposobnost predvsem na področju zračne obrambe. Vprašljiva je Kacinova trditev/zahteva: Za obrambo Slovenije samo najboljše. Gospod Kacin dobro pozna (predvidevam) problematiko nekaterih poslov z Izraelom. Z ukrajinsko vojno smo se »rešili«, z izraelsko pomočjo obnovljenih tankov M-55S, na primer. Ker pač niso bili najboljši.

Jelko Kacin: Za obrambo Slovenije je dobro le najboljše, to pa ponuja Izrael

Politiki so na obrambnem področju, kot obrambni ministri ali državni sekretarji, prevečkrat »povozili« vojaško stroko, zato je v sedanjem stanju neustrezne bojne pripravljenosti Slovenske vojske (kar zajeten) del vsakega med njimi. Tudi Kacinovega. Visokoleteče najave o slovenski vojaški industriji, ki da bo prodajala visoko tehnologijo, so prej zavajanje javnosti kot realne možnosti. Kljub nekaterim dokazljivo uspešnim izdelkom (npr. mangart, za ZO) je težko pričakovati finančno uspešno tekmovanje na svetovnem trgu vojaške opreme in oborožitve.

Seveda pa bo dobrodošlo opremljanje Slovenske vojske. Največji problem, ob kritiki politikov, vidim v njihovem nerazumevanju vojaške stroke. Ob nasprotovanju osnovnemu vojaškemu šolstvu (vojaški akademiji) je nerazumljivo zapostavljanje pomena ustreznega vojaškega mislišča (vojaško strokovnega centra) za kritičen nabor možnih rešitev na področju organiziranja in krepitve vojaške obrambe. Žal obrambe države ni brez vojaške obrambe. In vojaške obrambe ni brez ustrezno opremljene, oborožene in usposobljene vojske. Brez ljudi ni vojske. Nekdanji ameriški sekretar (minister) Rumsfeld za obrambo je sicer dejal: V vojno greš s tistim, kar imaš, in ne, kar bi želel imeti. Kaj in katero najboljšo oborožitev je imel v mislih nekdanji obrambni minister? Floskula »Za Slovenijo le najboljše« ima že dolgo brado. Pridobil pa jo je tudi, nekoč menda med najboljšimi, tank M-84. Menda je F-35 najboljše bojno letalo. Tudi F-117 je bil »neviden«. Pred četrt stoletja se je slovenska vojaška stroka odločila za takrat in še danes (v Ukrajini) najboljši sistem zračne obrambe. Politiki so rekli: Ne!

***

Jože Konda, Brezovica