Pismo bralca: Avtor poudarja, da pretirano krčenje gozdov ogroža tla, vodne vire in prihodnost kraja ter poziva k odgovornemu gospodarjenju.

Galerija
Gozdovi so pljuča, ki proizvajajo kisik, vsako drevo je en pljučni mehurček. Vsi vemo, kaj se zgodi, ko kisik ni več v ravnovesju z drugimi plini v zraku. FOTO: Jure Eržen
Takšen je naslov članka, ki ga je napisal g. Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije. Vse, kar je napisal, bi moralo držati, vendar je prelepo, da bi bilo v resnici tako, že skoraj pravljično. Če ne bi živel skoraj sredi gozda na pobočju Menine, bi mogoče še verjel, tako pa na nekaj stvari gledam drugače, kot je napisano v prispevku.
Res je, da na gozd gleda vsak po svoje. Nekateri bi ga ohranili nedotaknjenega, drugi bi ga izkoristili »na polno«, če lahko temu tako rečem. Nobena skrajnost ni nikjer dobra, tudi v gozdu ne.
Upam si trditi, da večina lastnikov gozdov, to so predvsem kmetje v hribih na pobočjih Menine, dobro gospodari z gozdovi, saj se zavedajo, da je gozd kot neka banka ali rezerva, in imajo to vseskozi v mislih. V zadnjem času morajo zaradi podlubnikov opraviti ...