Izročanje računov kupcem spet obvezno
Začela je veljati novela zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se spet uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oziroma prejeto storitev, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora – za kršitve obveznosti je država predpisala globe.
S tem je država spremenila svojo prejšnjo ureditev, po kateri tega ni bilo. To je zanimivo, kajti nova ureditev je diametralno nasprotna prejšnji. Če kupec nima računa ob odhodu iz (na primer) gostilne, je zdaj kaznovan, prej pa ni bil. Torej enkrat tako, drugič drugače – ob enaki dejanski situaciji je bil prej kupec svoboden, zdaj pa je to svobodo izgubil, ker ima obveznost. Ali ni v tem smislu postal »suženj« države, ki ga lahko po »mili volji« kaznuje! Ali lahko država po ustavi enako situacijo danes uredi tako, jutri pa diametralno nasprotno? Če da, ali lahko potem z državljani počne, kar hoče? Ali je to pravna država?
Leta 2016 je država uvedla sistem davčnega potrjevanja računov kot ukrep proti sivi ekonomiji. Dejstvo je, da določen odstotek poslovnih subjektov mnogokrat ni izdal računov, s čimer je zatajil del svojih prihodkov in s tem oškodoval državno blagajno. Toda, da je država vsem poslovnim subjektom naložila davčno potrjevanje računov, in ne samo tistim, ki jih niso izdajali, je nepošteno in pomeni, da je nekdo »kaznovan«, ne da bi storil prekršek. Kazen brez zločina! Ali je to pravna država? Zakaj ni država prek inšpekcij rešila tega problema, zakaj je kaznovala vse, in ne samo prekrškarjev? Ali država ljudi oziroma potrošnike razume samo kot »topovsko hrano« za doseganje svojih interesov?
Država mora govoriti resnico. Kaj je resnica: sistem, ko kupcu ni bilo treba izročiti računa, če ga sam ni zahteval, ali sistem, ko je treba kupcu izročiti račun, ta pa ga mora vzeti in imeti ob izhodu iz poslovnega prostora, oboje pod grožnjo sankcije? Pa je resnica samo ena!
Kako se imenuje sistem, kjer so zaradi grehov enih kaznovani vsi?
