Kako bi pozitivna povratna zanka lahko pojasnila izbruh vojne?

Pod naslovom Mir je iluzija. Vojna je stvarnost si izmenjata poglede gospa Zorana Baković in gospod Bogomir Novak. Ona postavi trditev kot v naslovu, on to trditev obrne: Vojna je iluzija zmagovalcev, mir je realnost preživetja. Kdo od njiju ima prav? Oba gotovo ne, saj ne more iluzija veljati hkrati za oba nasprotujoča si pojma! Dolga plejada zagovornikov in nasprotnikov teh dveh pogledov je spotoma že omenjana, še zdaleč pa ni izčrpana. Da bi ta gordijski vozel pomagali vsaj delno razplesti, ga poskušajmo presekati z drznim aksiomom: Vojna je naraven pojav!

Gre za pojave, kakršni so potresi, strele, požari, kužne bolezni, vojna ... Čeprav je izbruh vojne posledica človekovega delovanja, nastopa kot naraven pojav kljub temu neodvisno od človekove volje.

Beseda aksiom izvira iz stare grščine, a je tudi v slovenščino sprejeta kot temeljni znanstveni pojem s pomenom: razvidno dejstvo, ki ga ni treba še razlagati, zato se ga ne razlaga.

Kdor boš poskušal navedeni aksiom zanikati – zaorji široko si polje in globoko razmišljaj!

Za krotitev naravnih ujm pridejo v poštev načini civilne zaščite. Deloma se je pred njimi mogoče vnaprej zavarovati, a ni jih mogoče niti predvideti niti se pred njimi vnaprej docela zaščititi. Ko planejo, nastopi boj za preživetje.

Mir je iluzija. Vojna je stvarnost

Ker zanikanje navedenega aksioma prepuščamo pogumnim mislecem, poskušajmo navesti kaj v prid njegovi pojavnosti.

Že dobro stoletje je kibernetika pogosta tema razmišljanja, razprav in prakse. O njej se je razvila nova teorija, znana zlasti kot matematična teorija sistemov. V njej je prisoten pojem povratne zanke (ang. feedback). Ta je lahko negativna ali pozitivna. Prva proces umirja, druga ga spodbuja. V smislu družbenega življenja prva vzdržuje mir na Zemlji, druga pelje v vojno. Pri pozitivni povratni zanki se v procesu vsak nov prirastek (ali njegov del) takoj vključi v naslednji cikel. Smodniku se z začetno iskro poveča temperatura, kar v naslednjem koraku temperaturo takoj še poveča, in zopet in zopet. Smodnik v hipu ves zagori in če je zaprt, eksplodira (parva scintilla magnas flammas excitat – majhna iskra vname velike plamene). Podobno deluje tudi atomska bomba.

Kako bi pozitivna povratna zanka lahko pojasnila izbruh vojne?

Vzemimo dve miroljubni sosednji plemeni ljudi, ki živijo v medsebojnem sožitju. Prej ali slej se pojavi kakšen nepredvidljiv posameznik – najprej nasproti lastni družini, nato proti soseščini. Proti takemu osebku so ljudje sprva le previdni, oprezni, pripravijo si kakšno orodje za obrambo in naposled po potrebi tudi ukrepajo. Sosedno pleme takšno obnašanje sprva opazi, postane pozorno in sumničavo, češ, sosedje pripravljajo nekaj nenavadnega? Za vsak primer se pripravimo! Te priprave nato opazijo prvi sosedje in sklepajo podobno, češ, saj se nam je nekaj že dozdevalo; na morebitno presenečenje se moramo pripraviti! Na ta način umišljeni signali med plemenoma samodejno zaokrožijo v pozitivno povratno zanko. Kot pri smodniku se iz male začetne iskrice razvije velik plamen. Iz nič nastane grožnja spopada; prvotna obrambna orodja se preoblikujejo v orožja. Pozitivna povratna zanka je tako sprožena, kar se zaključi s spopadom. Tega lahko prepreči predvsem ravnovesje strahu.

Zakaj bi bilo takšno modrovanje danes smiselno? Ker se veliko razpravlja o višini obrambnih izdatkov. Zato je koristno upoštevati statistiko smrtnih žrtev med zgoraj navedenimi ujmami: potresi, bolezni, vojne, požari ... in temu ustrezno naravnati tudi izdatke za njihovo preventivo ter sanacijo.

Odgovor na gornje poglede gospe in gospoda bi morda lahko bil: niti mir niti vojna nista iluziji; oboje je stvarnost – le da vojna izbruhne sama, za mir pa si je treba prizadevati!

***

Ivan Lah, Ljubljana