Kako zapisati priimek italijanske premierke

Predstojnika Inštituta za slovenski jezik se v imenu živosti in razvoja jezika sklicujeta na načelo, da je treba po pameti vključevati uveljavljene besede splošne rabe v standardni kodeks in omogočiti enakovredne različice. S tem je mogoče soglašati in prepustiti presojo o tem, kaj je splošna raba, jezikoslovcem.

Kako zapisati priimek italijanske premierke

Moje laično mnenje: »Gorenjc je poklicala Dolenjc« vsekakor ni splošna raba. Je v imenu enakopravnosti spolov in naprednosti vsiljena politična korektnost.

Svojilne oblike ženskih priimkov ne pomenijo, da je žena lastnina moža – to je mnenje feministk –, ampak izvirajo iz rodbinskih oziroma hišnih domačijskih imen. Moja mama je bila »Šuštarjeva Ančka«, njen brat pa »Šuštarjev Francelj«, ker se je njihovi hiši po domače reklo »pri Šuštarjevih«, po očetu, ki je bil »šuštar«.

Seveda v tem odzvanja starodavnost, v kateri so bili otroci očetova lastnina. Toda ob tem so že pred stoletji zapisovali tudi ali predvsem uradne priimke, v mojem primeru »Ana Šemrov«. (Njen brat v Ameriki je vztrajal, da se njegov priimek zapiše »Semrow« in ne »Semroff«.)

V rabi pa se je pogosto vse pomešalo: Ančka je bila včasih Šuštarjeva, drugič pa Šemrovova, ali pa, to je tudi res, »gospica Šemrov«, dokler ni postala »gospa Mesec« ali kratko – »Meščeva«, ker jo je osvojil Hribovcov France. Temu so pa tako rekli, ker je bil s Hriba, torej »Hribovc«. Pa se znajdi in uzakoni – in ob tem ohrani pestrost jezika in njegovo zgodovinskost!

***

dr. Blaž Mesec, vulgo Meščev Blažek, Ljubljana