Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Kdor se sklicuje na krščanstvo, naj ga tudi pozna

Pisma bralcev: Ob velikem šmarnu smo bili opomnjeni, naj gradimo prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva.
Veliki šmaren je največji Marijin praznik, ki ga kristjani obhajajo 15. avgusta. Fotografija je simbolična. FOTO: Matej Družnik
Veliki šmaren je največji Marijin praznik, ki ga kristjani obhajajo 15. avgusta. Fotografija je simbolična. FOTO: Matej Družnik
Marjeta Lubej
31. 8. 2026 | 07:00
4:53

Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.

Ob velikem šmarnu smo bili opomnjeni, naj gradimo prihodnost na vrednotnih temeljih krščanstva. Poglejmo, k čemu smo bili povabljeni.

Za osnovo vzemimo življenje in učenje Jezusa iz Nazareta. Odraščal je v begunski delavski družini judovske vere, po 12. letu je morda živel v enostarševski družini. Okrog 30. leta je bil krščen, nato je začel javno delovati. Odločno je zavrnil ponujeno bogastvo in oblast.

Zavzemal se je za uboge, žalostne, lačne, usmiljene, čiste v srcu, tiste, ki delajo za mir, in preganjane zaradi pravičnosti. Pokaral pa je bogataše ter družbeno uspešne in pri ljudeh priljubljene. Sprejemal je ženske (škandalozno za tedanje rabije), tujce, izobčence, ljudi druge vere, grešnike.

Marijino vnebovzetje je krščanski praznik, poznan tudi pod imenom Veliki šmaren. Fotografija je simbolična. FOTO: Matej Druznik
Marijino vnebovzetje je krščanski praznik, poznan tudi pod imenom Veliki šmaren. Fotografija je simbolična. FOTO: Matej Druznik

Nikoli ni zahteval, naj se najprej spreobrnejo v judovstvo, zahteval je le, da se obrnejo od hudobij in zaživijo pošteno. Koga je izrecno grajal? Najraje verske veljake, učenjake in funkcionarje, ker so se oklepali svojega bogastva in privilegijev, ter verske zaslužkarje. Zaradi teh naukov in neupoštevanja obrednih predpisov se je zameril verskim oblastnikom, ti pa so ga s spletko ovadili posvetnim oblastnikom in tako dosegli njegovo usmrtitev.

Kaj pa pravi družbeni nauk Cerkve (v nadaljevanju DNC)? Temelji so določeni z okrožnico Rerum Novarum Leona XIII. iz leta 1891, korenine pa so že v vsebini Svetega pisma in v spisih cerkvenih očetov. DNC se je razvijal z okrožnicami papežev vse do danes ter dokumenti Drugega vatikanskega koncila.

Zaradi omejenega prostora bom navedla samo nekaj poudarkov.

DNC nasprotuje namerni prekinitvi nedolžnega življenja, smrtni kazni, aktivni evtanaziji, genocidu, mučenju in neposrednemu ciljanju na civiliste v vojni. DNC nasprotuje kolektivističnim pristopom, kot je bil komunizem, a tudi nebrzdanemu kapitalizmu in prepričanju, da prosti trg samodejno ustvarja socialno pravičnost.

Podpira delavske sindikate in civilno družbo. Po DNC je osebna lastnina dopustna, a z zadržkom. Moralno in pravično je, da se posameznikova lastnina uniči, če jo uporablja v zle namene, ali da jo država prerazporedi, če je bila krivično pridobljena. Tisti, ki imajo več, morajo več prispevati k skupnemu dobremu kot tisti, ki imajo manj. Pri oblikovanju javne politike je treba vedno imeli v mislih prednostno izbiro za revne.

Družba si mora prizadevati za gospodarsko pravičnost, gospodarstvo pa mora služiti ljudem, in ne obratno. Delodajalci morajo podpirati dostojanstvo in pravice delavcev. Delavci imajo pravico do dela, zaslužka za preživetje in do ustanavljanja sindikatov za zaščito svojih interesov. Imajo pravico do produktivnega dela, dostojnega in pravičnega plačila ter varnih delovnih pogojev. Vsa ljudstva sveta pripadajo eni človeški družini, ne glede na razdaljo, jezik ali kulturo. Solidarnost vključuje svetopisemski poziv, naj tujce sprejmemo – tudi priseljence, ki iščejo delo, varen dom, izobraževanje za svoje otroke ali dostojno življenje za svoje družine.

Svet in njegove dobrine so bili ustvarjeni za uporabo in korist vseh. Ta koncept se povezuje s konceptom socialne pravičnosti in omejitvami zasebne lastnine. Skrbeti moramo za božje stvarstvo. Edini ustrezen odnos je skrbništvo, to s seboj prinaša odgovornost za varovanje okolja. Naravnih virov ne smemo uporabljati in zlorabljati z uničujočo potrošniško miselnostjo.

Daj Bog, da se oblastniki, ki se radi postavljajo s krščanstvom, z njim tudi seznanijo in sprijaznijo!

***

Marjeta Lubej, Kamnik. 

Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine