Sprejetje zakona vodi v družbo, ki bo omamljena

V članku so povzete izjave nekaterih strokovnjakov zdravstvene stroke, ki so na nedavni tiskovni konferenci na NIJZ opozarjali, da bo predlog zakona o omejeni osebni rabi konoplje za odrasle »odprl vrata kajenju v domovih, bolnišnicah, domovih za starejše in na delovnih mestih«, kar naj bi pomenilo »negativno sporočilo mladim« in »družbo, ki bo omamljena«.

Sprejetje zakona vodi v družbo, ki bo omamljena

Takšne trditve so pretirane, iztrgane iz konteksta in pogosto temeljijo na polresnicah, zastarelih podatkih ter selektivnem navajanju informacij, ki ne odražajo sodobnih znanstvenih spoznanj in mednarodnih izkušenj.

Gre za stališče dela zdravstvene stroke, ki nasprotuje uvedbi zakona. Analize vpliva legalizacije in regulacije konoplje v državah z večletnimi izkušnjami kažejo precej bolj raznoliko in uravnoteženo sliko. Strahovi so se večinoma pokazali za pretirane, medtem ko so koristi – od zmanjšanja črnega trga do boljšega nadzora nad kakovostjo izdelkov – oprijemljive.

Delež mladostnikov, ki prvič posežejo po konoplji, se ni povečal, ponekod se je celo zmanjšal. Regulacija omogoča učinkovitejše obvladovanje tveganj kot politika prepovedi, zato je mogoče oblikovati pristop, ki združuje javnozdravstvene koristi, družbeno odgovornost in spoštovanje svobodne izbire odraslih.

Najresnejša tveganja so po sodobnih raziskavah povezana predvsem z dolgotrajno in intenzivno rabo pripravkov z visoko vsebnostjo THC pri ranljivejših posameznikih. Ob tem mnogi konopljo uporabljajo tudi za izboljšanje počutja, zmanjšanje socialnega stresa, lajšanje tesnobe in boljši spanec – torej za namene z jasno zdravstveno razsežnostjo.

Veliko volivcev, ki so na referendumu podprli gojenje za osebno rabo, si želi možnost, da bi v varnem in jasno določenem okviru gojili rastline za lastne potrebe. Predlagani zakon to omogoča in s tem ureja pomemben vidik samooskrbe in samozdravljenja, hkrati pa zmanjšuje tveganja ter krepi odgovorno uporabo.

Sodobni trendi tudi kažejo, da osebna raba konoplje vse manj pomeni kajenje. V uporabi so olja, kapljice, uparjevanje, kapsule, tinkture in živila. Povpraševanje je usmerjeno k izdelkom z manj THC in več CBD, ki zmanjšuje psihoaktivne učinke ter krepi terapevtski potencial. Regulacija omogoča testiranje izdelkov na vsebnost kanabinoidov, težkih kovin, pesticidov in drugih onesnaževal, kar zagotavlja varnost in kakovost, ki je črni trg ne more ponuditi.

Tudi očitki o poslabšanju varnosti pri delu in v prometu pogosto nimajo trdne podlage. Testi za THC ne pokažejo, ali je posameznik dejansko pod vplivom, saj lahko presnovki ostanejo v telesu tedne po uporabi – ko nimajo več nobenega učinka. Tak pristop diskriminira tudi bolnike, ki uporabljajo medicinsko konopljo.

Države z naprednejšimi praksami zato uporabljajo funkcionalne teste in klinične ocene, ki merijo dejansko psihofizično stanje zaposlenega. Podobno pri prometu: tveganje pri vožnji pod vplivom konoplje je manjše kot pri alkoholu, ki ostaja glavni povzročitelj nesreč v Sloveniji.

Slovenija si zasluži razpravo, ki temelji na dokazih, ne na strašenju. Legalizacija konoplje za odrasle ni dodajanje »še ene legalne droge«, temveč je priložnost za pametno regulacijo, ki prinaša več nadzora, manj kriminala, več javnozdravstvenih koristi in davčne prihodke za raziskave, preventivo in izobraževanje. V primerjavi z alkoholom in tobakom – dvema največjima javnozdravstvenima bremenoma – konoplja predstavlja obvladljiv izziv, ki ga lahko z regulacijo spremenimo v priložnost.

***

Dušan Nolimal, Ljubljana