Ministrstvo za finance: Pisanje o izgubi stotin milijonov evrov je zavajajoče

Pompozen naslov Gostujočega peresa, objavljenega 25. oktobra, je povsem zavajajoč. S tako imenovanim bruto principom država nikakor ne izgublja stotin milijonov evrov, ampak jasno spremlja denarne tokove med posameznimi enotami sektorja država.

V Sloveniji obstajajo štiri blagajne javnega financiranja (državni proračun, občinski proračuni, ZZZS in ZPIZ), katerih pravila določajo določbe zakona o javnih financah (ZJF).

Gre za štiri ločene blagajne z lastnimi finančnimi načrti, nadzornimi mehanizmi in pravno odgovornostjo. Takšna ureditev sledi načelu namenske porabe in samostojnosti posameznih podsistemov socialne države, kot ju določata ZJF in zakonodaja o socialnem in zdravstvenem zavarovanju.

Prenosi med njimi niso »kroženje brez vsebine«, temveč zakonsko določeni tokovi sredstev, namenjeni zagotavljanju pravic iz pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja.

Vsaka blagajna je svoja pravna oseba in posluje preko svojega transakcijskega računa. Za plačevanje obveznosti, glede na različne TRR, tako morajo obstajati denarni tokovi.

Potrebno se je zavedati, da davkov in prispevkov ne plačujemo samo javni uslužbenci, temveč vsi zaposleni v Republiki Sloveniji. Tudi zanje velja, da se plačilo obveznosti izvrši z nakazilom na TRR določene blagajne.

V kolikor bi za javne uslužbence nastopil samo notranji prenos, bi to pomenilo podvajanje sistemov in to bi bilo stroškovno neučinkovito in nepregledno. Za odvajanje prispevkov pri javnih uslužbencih je država v vlogi delodajalca. Ta notranja knjiženja niso izguba sredstev, temveč zagotavljanje pravic zavarovancev v skladu z zakonodajo.

Potrebno je razumeti, da t. i. »kroženje denarja« v javnih financah ni dokaz neučinkovitosti, temveč odraz kompleksnega sistema pravic, obveznosti in solidarnosti, ki zagotavlja socialno varnost prebivalcev. Prisotno je v vseh državah z razvitimi socialnimi sistemi in večnivojsko javnofinančno strukturo.

Naš cilj je jasen: učinkovite, pregledne in digitalno podprte javne finance, ki služijo ljudem, ne številkam.

Kot primer učinkovite rabe javnih sredstev izpostavljamo Upravo RS za javna plačila (UJP), preko katere država upravlja svoja plačila. Proračun UJP za leto 2024 je znašal 9,4 milijona evrov, kar je približno 19,5 milijona evrov manj, kot bi država plačala poslovnim bankam za izvajanje enakih storitev po najnižji tarifi – in to brez upoštevanja dodatnih nalog, ki jih UJP opravlja.

***

Ministrstvo za finance RS, Služba za odnose z javnostmi in protokol.

Prispevek je mnenje avtorejv in ne izraža nujno stališča uredništva.