Nacionalno preverjanje znanja je nestandardizirano in nepravično

Začelo se je novo šolsko leto in z njim tudi priprave učencev zadnjega razreda triletja, njihovih staršev in učiteljev na nacionalno preverjanje znanja (NPZ). V 3., 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z NPZ, s katerim se preverjajo cilji in standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Da bi letošnji izpit potekal čim bolj pravično, opozarjam bralce, starše in šolske institucije na nepravilnosti, ki sem jih opazila v lanskem letu, in jih pozivam k ukrepanju.

V obdobju od aprila do junija 2025 je med Državnim izpitnim centrom in mano potekala korespondenca glede resnične standardizacije NPZ. Sporna se mi je namreč zdela vsebina postavljenega sedmega vprašanja in kriterija ocenjevanja za NPZ iz slovenščine za 3. razred.

Postavljeno vprašanje ne ustreza nobenemu standardu, nobeni definiciji oziroma ju izpitna komisija do sedaj ne zna oziroma noče citirati. To vprašanje je bilo vredno 23 odstotkov, kar predstavlja razpon najmanj dveh ocen.

Sedmo vprašanje se je glasilo: »Opiši zunanjost liščka!« Pri tem naj bi učenec uporabil vsaj pet povedi. Slika liščka je bila narisana na roko in pobarvana. Kriterij ocenjevanja je bil, da naj bi učenec v petih, slovnično pravilnih povedih imenoval 5 delov telesa, da bi popolnoma odgovoril in prejel prve 3 točke (čeprav konkretno zahteve po imenovanju delov telesa v vprašanju ni).

Imenovati pa bi moral vsaj 4 dele telesa liščka, da bi prejel 2 točki in se sploh lahko uvrstil do meje, kjer mu ocenjujejo slovnico. Šele v tem primeru bi lahko pridobil možnost za naslednji 2 točki (ocenjevanje slovnice). Osebno izražanje, kot je npr. ptič je lep, je bilo po kriterijih prepovedano, saj se je v tem primeru učencu točke odbilo. Pri tem vprašanju je lahko učenec v celoti prejel 5 točk.

Postavljeno vprašanje ne ustreza nobenemu standardu oziroma ga komisija ne zna citirati. FOTO: Jože Suhadolnik

Ker se mi je zdel ta kriterij neustrezen glede na postavljeno vprašanje, sem komisijo spraševala po definiciji o opisu zunanjosti živali hkrati z upoštevanjem negativnega kriterija, kaj opis zunanjosti ni.

Ker definicije v taki obliki, kot je vzeta v obzir pri kriterijih ocenjevanja NPZ, nisem našla niti v učbenikih niti v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, sem komisijo prosila za citat definicije o opisu zunanjosti živali hkrati z upoštevanjem negativnega kriterija, kaj to ni. Prosila sem tudi za sklic (referenco) oz. mesto, kjer tako definicijo lahko učenec sam najde in se po njej nauči.

Zahteva po poznavanju opisa zunanjosti je sicer v učnem načrtu, vendar pa definicije oziroma vsaj citata na tako definicijo nisem prejela! Nazadnje mi je odgovoril glavni ocenjevalec NPZ za slovenščino za 3. razred, ki tega citata ni navedel. Odgovoril je, da če v učnem gradivu ni vsebine, mora učitelj sam poskrbeti za vsebino, cilje in standarde, kot so predvideni v učnem načrtu.

Torej, kriterij v NPZ zahteva nekaj, za kar ne more podati definicije oz. sklica na zunanji, splošno veljavni oz. krovni standard. Obstaja sicer definicija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, vendar ta definicija kriterijem komisije NPZ ne ustreza.

Sklicujejo se na lastne kriterije, vendar avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo (po Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika je definicija avtocitata »sklic na lastno besedilo: Avtocitati pri evalvaciji avtorja ne štejejo.«).

Kriterij je bil torej, glede na korespondenco, odvisen od samovolje glavnega ocenjevalca za slovenščino.

Nacionalni izpit, kot je NPZ, ki vpliva na nadaljnje šolanje, mora biti standardiziran ali pa naj ga ukinejo. FOTO: Jože Suhadolnik

Komisijo sem pozvala, da v primeru, da ne najdejo citata, ki bi zadoščal vsem kriterijem ocenjevanja (tudi negativnemu), stvar uredijo in se uskladijo pri pristojnih službah. Iz dopisov je namreč razvidno, da ne poznajo definicije z Zavoda RS za šolstvo in da ne poznajo vsebine odobrenih učbenikov. Zato sem jih pozvala, da razveljavijo rezultate zaradi strokovne napake. Pozvala sem jih tudi k temu, da se strokovne vsebine Zavoda RS za šolstvo, učbenike in vprašanja za NPZ uskladi ali pa naj se te izpite v celoti ukine, saj so nepravični, ker niso standardizirani.

Obstaja razlika med cilji in standardi. V učnem načrtu standard znanja glede konkretnega vprašanja ni določen, saj je uradna razlaga standarda, da je to dokument, ki nastane s konsenzom, ki ga odobri priznani organ, in ki določa pravila, smernice ali značilnosti za dejavnosti ali njihove rezultate ter je namenjen za občo in večkratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem področju.

Standardi naj bi temeljili na priznanih rezultatih znanosti, tehnike in izkušenj z namenom doseganja optimalne koristi za skupnost. Znanje na vseh OŠ na primerljivih stopnjah bi tako moralo biti podano po standardu in neodvisno od učitelja (mimogrede, v EU se vsak standard začne s SIST EN, sledita številka in letnica sprejetja standarda). Ker takega standarda ni, lahko trdimo, da sta način priprave učenca in pridobivanje podatkov pristranska.

Starše pozivam, da razmislite o tem in podprete svoje otroke. Odsotnost standardov pri NPZ namreč negativno vpliva na šolarje, poleg tega je to nepravično in ne vrednoti znanja. Izkazalo se je namreč, da so kriteriji odvisni od samovolje članov komisije. Pri tem je važno poudariti tudi to, da nacionalni izpit, kot je NPZ, ki kasneje vpliva tudi na nadaljnje možnosti šolanja, mora biti standardiziran ali pa naj ga ukinejo. Zahtevani standardi morajo biti dostopni splošni javnosti, v osnovni šoli pa bi po mojem mnenju morali biti na voljo tudi v učnem gradivu.

S tem dopisom starše opominjam, da je pravičnost najvišja vrednota človeka in družbe, saj le-ta vodi v življenje. Pravičnost se v otrocih vzbudi, okrepi in neguje prav preko odraslih, ki naj bi jim bili zgled oz. kompas, usmeritev za nadaljnje življenje. V kolikor odrasli dopuščamo nepravičnost na katerem koli področju, s tem otrokom sporočamo, da je ta normalna oz. sestavni del družbe. Tako otroke počasi navajamo, da tudi sami postanejo nepravični, in jim sporočamo, da naj laž zanje postane nekaj povsem sprejemljivega. To se v sodobni družbi odraža že skoraj na vsakem koraku.

Kriterij je bil odvisen od samovolje glavnega ocenjevalca za slovenščino. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zaskrbljujoče je že samo dejstvo, da mora otrok opisati žival po predpisu, brez uporabe svoje domišljije, torej sam izpit. Če pa ima besedna zveza »zunanji opis« točno določen in po mnenju komisije standardni pomen, mora komisija znati citirati definicijo oziroma standard. Poleg tega ta izpit spodbuja tekmovanje, na katerem žal temelji tudi trenutni šolski sistem.

Tekmovanje že po naravi deli ljudi na boljše in slabše in spodbuja agresijo. Razvoj človeka in družbe pa je ravno v nasprotnem – v sodelovanju. Na tem mestu spodbujam k dobremu sodelovanju med institucijo, starši in otroki, da se priznajo nepravilnosti, se za te izreče opravičilo, se le-te odpravijo in da skupaj stopimo na pot pravičnosti ter po njej hodimo v bodoče. Le s sodelovanjem lahko ustvarimo družbo pravičnih ljudi.

Pripis: primer opisa zunanjosti liščka, ki po kriterijih komisije NPZ ne bi prejel zadostnega števila točk, da bi se uvrstil v kriterij za ocenjevanje slovnice, saj ne vsebuje zadostnega števila besed za dele telesa, kot so kljun, rep, krila, noge, glava, napisal pa ga je biolog: Ptič na sliki je podoben ščinkavcu, le da je bolj pisan. Od njega se razlikuje po obraznem vzorcu. Ta je rdeče, bele in črne barve. Ima tudi široko rumeno perutno progo. Proga izstopa iz preostale črnine peruti.

***

Irena Zore, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.