Neznanje in funkcionalna nepismenost se širi vse do naših otrok

Spoštovana predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob, 7. decembra 2025 sem v javnost poslal odprto pismo z naslovom Zakaj imamo slabo šolstvo, zapravljamo državo in propadamo kot družba. Čeprav takrat pismo skupaj z istoimensko prilogo ni bilo deležno objave v nobenem javnem mediju, je vseeno doseglo manjši krog ljudi, ki so se nanj odzvali. Menim, da sem v zvezi z nekaterimi komentarji dolžan napisati dodatno pojasnilo.

V slovenskem javnem šolstvu imamo dolgotrajen in še vedno aktiven proces širjenja neznanja in s tem povezano popolno degradacijo tehničnega izobraževanja. Do danes ni bilo storjenega nič, da bi se tako stanje kakorkoli izboljšalo. Pedagoški tehniški poklic še nikoli ni bil tako osramočen. Šola z načinom dela, kot sem ga opisal v istoimenski prilogi, izgublja tako pedagoško vrednost kot tudi vzgojni element.

Neznanje v šolo ne sodi, prav tako ne sodijo goljufanje, prikrivanje, ignoriranje ter prelaganje napak in odgovornosti, ki temu pojavu botrujejo. Na žalost je vse to prisotno in preverljivo pri pouku tehnike, na primarni ravni našega izobraževanja. Tehnično povedano, standardizirali smo poučevanje tehnike z napakami, katerih ne znamo odpraviti oziroma, kar je še veliko huje, nočemo odpraviti. Če bi pedagoški sistem deloval dobro, se to ne bi zgodilo.

Zahteva sindikata: Javno šolstvo naj ostane temelj izobraževanja

Če na kratko povzamem. Izpostavil sem nekatere napake v gradivih založbe Izotech, ki se, čeprav je bila založba že pred leti z njimi seznanjena, tudi danes v nespremenjeni obliki uporabljajo v naših OŠ. V zdravih in odgovornih tehničnih podjetjih in gospodarstvu namenjamo veliko vmesnih kontrol med samim procesom nastajanja izdelkov kot tudi končnih testov za ocene ustreznosti, skladnosti ter kvalitete, preden izdelki pridejo do uporabnikov.

Poleg čimprejšnje odprave napak je v takih sistemih zelo pomemben tok informacij, da vodstvo lahko sprejme potrebne odločitve in ukrepe, da se napake hitro in pravočasno odpravijo. Razlog je seveda jasen.

Zadovoljstvo kupca, ugled podjetja. Na žalost v našem šolstvu nobeden od omenjenih principov ne deluje oziroma ni bil uporabljen. Starši in učitelji zaupamo znanju in kompetencam avtorjev, kar na žalost samo po sebi še ne zagotavlja kvalitete gradiv in učnih pripomočkov. Ravno nasprotno. To je izvor mnogih težav današnjega šolstva.

Razmislek, kaj takšen odnos in neodziv posameznikov ter celotne verige podpornih služb pomeni za naše šolstvo in za prihodnost Slovenije, ni preveč zahteven. Zaradi imenitnosti oseb, povezanih z napakami, se uresničuje tudi moja napoved o prikrivanju informacij, kar sem zapisal v korespondenci z dr. Igorjem Lukšičem, nekdanjim ministrom za šolstvo. Neznanje in funkcionalna nepismenost nekaterih visokošolskih učiteljev se preko slabe priprave in podpore učiteljev, neprimerno in nestrokovno izdelanih gradiv ter slabih učnih načrtov širi vse do naših otrok.

Stanje v šolstvu poznajo, prave vizije pa nismo slišali

In čeprav pedagoška stroka vedno omenja najvišjo kakovost, strokovnost in odgovornost pedagoškega dela ter istočasno poudarja visok nivo znanja v kombinaciji s kritičnim mišljenjem, je realnost na področju poučevanja tehnike v osnovnih šolah popolnoma drugačna. Človek se ob vsem tem lahko upravičeno vpraša, ali avtorji in šolska politika to delajo namerno?! Ironično, takšno delo plačujemo vsi davkoplačevalci.

Koliko osramočenih učiteljev bomo ustvarili z dosedanjim načinom dela? Koliko razočaranih in jeznih staršev je potrebno, da se bo zgodila sprememba na mestih, ki so privedla naše šolstvo do tako žalostnega stanja? Prepričan sem, da ne boste našli osebe, ki bi tako slabo delo odobrila in podprla.

Čeprav se opisano nepedagoško stanje vleče že zelo dolgo, imamo sedaj prvič situacijo, da sta bila o zadevi seznanjena oba s šolstvom povezana ministra, dr. Vinko Logaj in dr. Igor Papič. Pričakujem, da bosta javnosti celotno zadevo pojasnila in prevzela vsak svoj del odgovornosti. Na srečo je dr. Vinko Logaj pedagoški kolega v tehniki, iz tehnične stroke prihaja tudi dr. Igor Papič.

Naj na tem mestu odgovorim še odvetnici Petri Veltruski na njeno grožnjo s tožbo o kršenju avtorskih pravic, ki je v prilogi na strani 135. Od avtorjev učnih gradiv pričakujem, da so sposobni strokovno zagovarjati in argumentirati svoje zapise kjerkoli in kadarkoli, tudi na sodišču. Istočasno pričakujem, da bodo znali utemeljiti vse navedbe o kvaliteti, strokovnosti in primernosti gradiv za določeno starostno skupino otrok.

Več dela za učitelje, manj stroškov za starše

Prikazano neznanje na primarnem nivoju izobraževanja v šolskih gradivih je nedopustno in bo, v kolikor do sedaj izpostavljene napake niso dovolj, podlaga za odvzem vseh pedagoških akreditacij in odvzem akademskih naslovov avtorjev gradiv. V kolikor bi zadeva pristala na sodišču, pričakujem izkaz najvišje strokovnosti od dr. Amanda Papotnika (eden od avtorjev trenutno veljavnih učnih načrtov in tudi soavtor gradiva Tehnika 1) ter dr. Samo Fošnariča (recenzent gradiva Tehnika 1). V prilogi sem izpostavil samo dve nalogi, ki izhajata iz tega delovnega gradiva, ki sta do današnjega dne ostali nespremenjeni! Ker gre v tem primeru za javno šolstvo, se bom za morebitno pravno podporo obrnil na državno odvetništvo.

Ob koncu tega zapisa bi se rad zahvalil vsem dosedanjim bralcem za vse njihove odzive. Posebna in iskrena zahvala moji tehniški ekipi Danfoss Trata LAB-a kot tudi celotnemu kolektivu Danfoss. Brez mojega dela v tem okolju, spoznavanja pomembnosti znanja, povezovanja in odgovornosti med vsemi udeleženimi v procesu nastajanja izdelkov moji zapisi ne bi bili nikoli napisani. Hvala vsem.

Spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob, spoštovana predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Verjamem, da se vsi zavedamo pomembnosti dobrega izobraževalnega sistema, zato vaju vljudno naprošam za vajin osebni pogled in komentar celotne zadeve.

Ker gre za javno šolstvo, menim, da imamo pravico o tem biti informirani vsi davkoplačevalci in tudi slišati odgovor najvišjih predstavnikov države. Opisano stanje ne more biti dober poslovni model in zgled uspešne delovne prakse, mar ne? Kakšna je najboljša rešitev ob takem izzivu, pa je že drugo vprašanje. Verjamem, da skupaj zmoremo bolje. Veliko bolje.

V pričakovanju vajinega odgovora vaju prijazno pozdravljam in vama želim uspešno delo še naprej.

***

Pavel Savšek, Zagorje ob Savi.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.