Nikogaršnji hlapci

Vam je kaj znano? Tako so protestirali novinarji marca leta 2022 pred stavbo RTV in jim je uspelo. Ali ni prisila zdravnikov za sodelovanje pri PPKŽ dokaj podobna?

Predlagatelji ZPPKŽ brez sodelovanja z zdravniškimi organizacijami hočejo kljub nasprotovanju zdravništva, razen redkih posameznikov, naprtiti breme predčasnega končanja življenja kar zdravnikom. Nekateri komentatorji gredo celo tako daleč, da uporabljajo prav nizkotne in primitivne trditve predvsem, kar se tiče zdravniškega dela in etičnih načel, ki morajo voditi vsakega zdravnika pri njegovem delu in odločanju.

V središču zdravstvene obravnave naj bo avtonomija in dostojanstvo pacienta

Pisci se spotikajo ob Hipokratovo prisego (HP), češ da je zastarela, arhaična in ni primerna za današnji čas, ter omenjajo Ženevsko deklaracijo (ŽD), ki je bila sprejeta leta 1948 in naj bi bila bolj moderna. Večkrat je bila nato spremenjena, nazadnje leta 2017, kar ne kaže ravno na njeno konsistentnost.

V čem sta si obe pravzaprav enaki. Peta prisega HP je, da ne bom nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel. ŽD v 4. prisegi pa: največje ali absolutno spoštovanje (ne relativno, včasih da, včasih neodvisno od okoliščin) bom posvetil človekovemu življenju. V 12. prisegi pa: »Niti pod vplivom groženj ne bom dopustil, da se izkoristi moje znanje.« In v zavrnjenem zakonu je poleg drugih nesprejemljivih členov ravno grožnja o nemajhni finančni kazni za zdravnike, ki bi ta zakon kršili.

Alenka, Janko in Vesna proti zdravniškemu paternalizmu

Prav bizarni so naslovi in vsebine nekaterih prispevkov v času po referendumu. Tako neki avtor zapiše, da se s HP zdravnik obveže, da bo dosledno branil etične standarde svojega poklica, ne pa obratno. In kaj je obratno? Da jih pač ne bo ali kako, in bo hlapec dnevni politiki. Omenja celo, pozor, kanček sadistične nagnjenosti zdravnikov. In neki drug pisec zdravnike poimenuje z lažnivimi kljukci, ker to ustreza njihovim lažem. Abotno! Ob takem diskurzu je res težko doseči kompromis.

Nadalje. Medicina si pridržuje pravico do odločanja o tem, koliko kdo trpi – ampak samo, ko ji to ustreza zaradi (ne) kulture življenja nad dostojanstvom in človečnostjo. Kdaj pa medicini ustreza, da kdo trpi? Neumno in žaljivo do vseh patronažnih medicinskih sester, zdravnikov v paliativni oskrbi ter tudi negovalk in negovalcev v bolnišnicah, DSO, na domovih, varstvenih zavodih in tako dalje.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja: kaj je res in kaj ni

In to je ta spoštljivost in strpnost, ki smo se ju naposlušali v zadnjih letih. Ali zaničevanje in zmerjanje nekaterih akterjev predreferendumske kampanje ni sovražni govor? Spomnimo se časa covida. Takrat so številne zdravnike zmerjali celo z morilci in s tem, da so izvajali evtanazijo. In med najpomembnejšimi »krivci« za izid referenduma, ki ni pogodu predlagateljem ZPPKŽ, smo prav zdravniki. Spoštljivo, ni kaj! Nekaj pa moram z zaskrbljenostjo priznati, da se zastrupljenost naroda samo stopnjuje, kar ne pomeni nič dobrega v prihodnosti, in sploh ne potrebujemo nobenega ZPPKŽ, čeprav ga predlagatelji že napovedujejo ponovno čez eno leto.

***

Marjan Fortuna, Kranj.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.