Od ekonomije pozornosti k digitalni transparentnosti

V njem ne le vzdržujemo socialnih stikov, temveč gradimo identitete in sprejemamo ključne ekonomske odločitve. Vendar pa je ta prostor, v nasprotju z okolji in vivo, zasnovan na popolnoma drugačnih principih.

Zasnovan je na agresivnem izkoriščanju človeške kognicije. Trenutni poslovni modeli platform temeljijo na maksimiranju časa, ki ga uporabniki preživijo v aplikacijah. Težava nastane, ko se ta logika prelevi v »inženiring pozornosti« prek tako imenovanih temnih vzorcev (dark patterns).

Govorimo o psihološko zasnovanih elementih oblikovanja, od neskončnega drsenja vsebine do namerno nepreglednih postopkov za preklic naročnin, ki nas usmerjajo k odločitvam, ki niso v našem interesu. To ni le »slaba uporabniška izkušnja«, temveč premišljena manipulacija, ki izrablja naše biološke ranljivosti.

Še posebej nevarno postane, ko se ta mehanizem usmeri proti otrokom in mladim. Ko se agresivno ciljanje oglasov preplete z elementi, kot so loot boxi, ki simulirajo igre na srečo, meja med varno zabavo in sistematičnim izkoriščanjem izgine. Trenutni model, kjer je naša pozornost edina valuta, je dolgoročno družbeno nevzdržen.

Evropska unija z napovedanim aktom o digitalni pravičnosti sicer naslavlja nujno potrebo po večji preglednosti in varnosti, a zakonodaja sama po sebi ne bo dovolj. Ameriški tehnološki velikani morajo spoznati, da digitalna pravičnost ni zgolj regulatorna ovira, ki jo je treba zaobiti z drobno pisavo in pravnimi manevri, temveč temelj dolgoročnega zaupanja. Osrednji steber digitalne pravičnosti mora biti radikalna transparentnost.

Uporabniki imamo pravico razumeti, zakaj vidimo določeno vsebino in kateri algoritmi usmerjajo našo pozornost. Jasna zakonska opredelitev in omejitev manipulativnih praks nista zgolj tehnična ukrepa, temveč nujna zaščita naše avtonomije. Čas je, da človeka v digitalnem svetu znova postavimo v središče, ne kot vir podatkov, ampak kot posameznika z lastno voljo.

***

Ciril Cerovšek, Novo mesto