Odprto pismo ministroma Maljevcu in Logaju

Spoštovana ministra, dolgotrajna oskrba in pomanjkanje učiteljev sta dve področji, kjer bi že majhne spremembe zakonodaje prinesle občutne koristi.

Menim, da bi morali učitelji, ki so skrbniki onemoglih staršev, imeti možnost honorarnega poučevanja nekaj ur na teden – tako kot je to omogočeno celo ministrom. Čeprav so za delo skrbnika polno zaposleni in plačani, bi jim možnost pedagoškega dela omogočila psihično razbremenitev in ohranjanje stika s šolskim okoljem. Izraz skrbnik uporabljam za »oskrbovalca družinskega člana«.

Drugi predlog je, da bi lahko študent – vnuk prevzel polovično skrbništvo, če je za to pripravljen. Danes to ni dovoljeno, čeprav študenti lahko delajo v gostinstvu, trgovini (študentski servis) ... S tem bi pridobili tako starostniki kot mladi, ki bi se vključevali v dragoceno medgeneracijsko delo.

Nesmiselno je tudi, da v primeru enega samega skrbnika polovična zaposlitev za varstvo starostnika ni dovoljena. Manjkajoče ure varstva se lahko zapolnijo z družinsko pomočjo in/ali najetimi varuškami. Povsem zapustiti službo je težko – biti cele dneve le ob starostniku pa je prav tako naporno. Praksa kaže, da vmesna stopnja sedaj manjka. Predlagam, da postane del zakonodaje.

Verjamem, da bi lahko hitro z nekaj manjšimi dopolnitvami zakonodaje naredili dolgotrajno oskrbo bolj dostopno, hkrati pa ohranili še kakšnega učitelja v šoli. Potrebno pa je tudi zagotoviti dovolj ekip, da se postopki odobritve »skrbništva« ne bi vlekli več mesecev. Zbrana sredstva za dolgotrajno oskrbo ta hip občutno presegajo porabo, zato bi se dalo skrajšati predolge čakalne vrste za odločbe.

***

Tine Golež, Preserje pri Radomljah