Odprto pismo zaposlenih na Univerzi: Za svobodno izbiro

Razkol v družbi je dobil nove razsežnosti s čedalje glasnejšimi omembami možnosti obveznega cepljenja.
Fotografija: Podpisniki odprtega pisma poudarjajo, da odločitev za cepljenje nikakor ne sme vključevati prisile v cepljenje kot edino možnost, da se posameznik izogne izključitvi iz družbe.
FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Odpri galerijo
Podpisniki odprtega pisma poudarjajo, da odločitev za cepljenje nikakor ne sme vključevati prisile v cepljenje kot edino možnost, da se posameznik izogne izključitvi iz družbe. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Podpisniki tega odprtega pisma smo zaposleni na Univerzi v Ljubljani. Skrbi nas čedalje večja razdvojenost slovenske družbe, ki so jo v zadnjem letu in pol povzročili ukrepi, povezani z epidemijo.

V zadnjih dneh je razkol dobil nove razsežnosti s čedalje glasnejšimi omembami možnosti obveznega cepljenja (za zaposlene v državni upravi pa je to že z odlokom zapovedana in zdaj začasno odložena realnost). Kot zaposleni na univerzi in torej soustvarjalci znanosti smo prepričani, da se dosežkov znanosti ne sme uveljavljati s prisilo. Prisila ne more obroditi dobrih sadov, temveč lahko vodi kvečjemu v kaos in upor – najslabše, kar se nam lahko zgodi v izrednih razmerah. Slovensko javnost, stroko in odločevalce zato pozivamo, da skupaj ohranimo pravico do posameznikove svobodne izbire.

Svoj poziv utemeljujemo s petimi točkami:

1. Demokratična družba deluje s pomočjo dialoga, razprave, argumentiranja in prepričevanja, nikoli pa ne sme poseči po prisili ali kakršni koli obliki diskriminacije. Diskriminacija, ki je lahko tudi formalno prikrita, deluje kot posredna prisila in omejuje odprto razpravo. Če družba poseže po prisili, ni več demokratična družba.

2. Zgodovina zlorab znanosti in potrjeni primeri korupcije tudi v sedanjosti so morda najmočnejši razlog za nujnost posameznikove svobodne izbire. Znanost ni nezmotljiva, znanost v spregi s kapitalom pa tudi ne nepodkupljiva. To zavedanje ne terja le svobodne izbire, temveč tudi upravičuje določeno mero skeptičnosti in nezaupanja.

3. Skepso in nezaupanje – ki se v javnosti zdaj pripisujeta zlasti neizobraženosti, nerazgledanosti in nesolidarnosti, a sta vendarle tudi srž znanstvenoraziskovalnega delovanja – je mogoče omiliti s pravico do svobodne izbire in z odprto razpravo. Dvomov in zadržanosti ni mogoče odpraviti z navideznim konsenzom, ki je ustvarjen s pomočjo cenzure, diskreditacij, posmeha, groženj in prisile, skepsa in nezaupanje pa se le še poglabljata.

4. Svobodno izbiro zagotavljajo številni dokumenti (od slovenske ustave do splošne deklaracije človekovih pravic, oviedske konvencije itd.). Tudi v sedanjih izrednih razmerah jo ščitijo letos sprejeti evropski akti. Odrekanje svobodne izbire ni le omejevanje osebne svobode in poseganje v nedotakljivost telesa, temveč nespoštovanje (mednarodne, evropske in slovenske) vladavine prava.

5. Koncept cepljenja, ki ga podpiramo, razumemo kot obvezo države, da zagotovi zadostno količino cepiv (proti vsem boleznim, ki jih je mogoče omejevati ali preprečevati s cepljenjem), da zagotovi brezplačen dostop vsem do cepljenja in da skozi odprto javno razpravo zagotovi čim bolj izčrpno informiranost vseh o cepljenju. Nikakor pa odločitev za cepljenje ne sme vključevati prisile v cepljenje kot edino možnost, da se posameznik izogne izključitvi iz družbe.

To besedilo zaključujemo s poudarkom, da smo podpisniki cepljeni in necepljeni delavci, zaposleni na Univerzi v Ljubljani, in to ni poziv proti cepljenju. Je poziv družbi, inštitucijam in zlasti odločevalcem, naj nam omogočijo, da epidemijo preživimo brez ukinjanja ustavno zagotovljenih pravic in spodkopavanja temeljev demokratične družbe. To je poziv za vzpostavitev odprte razprave brez prepovedanih vprašanj in odgovorov, poziv za iskanje pristnega konsenza, ki ne bo izobčil nikogar, poziv za ohranitev zaupanja v znanost, ki svojih dosežkov ne uveljavlja s prisilo, in predvsem poziv za ohranitev in spoštovanje posameznikove pravice do svobodne izbire.





Podpisniki (v kronološkem zaporedju): doc. dr. Polona Petek, AGRFT; izr. prof. dr. Ivan Toplak, VF; doc. dr. Tanja Švara, VF; izr. prof. Barbara Jernejčič Fürst, AG; izr. prof. dr. Andrej Lukšič, FDV; red. prof. Vladimir Mlinarić, AG; doc. dr. Katarina Habe, AG; ga. Tanja Plestenjak, FS; izr. prof. dr. Igor Koršič (v pokoju), AGRFT; asist. raz. dr. Mohor Mihelčič, FS; doc. dr. Igor Pušnik, FE; red. prof. dr. Igor Kononenko, FRI; ga. Tina Kavšek, UL FF; asist. dr. Gregor Čehovin, FDV; g. Aljaž Novak, FS; asist. dr. Tomaž Makovec, UL MF; ga. Milena Vukić, UL FF; Jelena Levačić, mag. upr. ved, EF; asist. Gregor Kozmus, FS; mag. Andrej Kotar, FS; izr. prof. dr. Jernej Jogan, BF; doc. dr. Maja Klančnik, NTF; izr. prof. dr. Peter Simonič, UL FF; asist. dr. Roman Štukelj, ZF; doc. dr. Urška Strle, UL FF; doc. dr. Aleksandra Vergles Rataj, VF; red. prof. dr. Franc Požgan, FKKT; mag. Špela Potočnik, FDV; doc. dr. Mojca Jevšnik, ZF; g. Luka Lah, EF; dr. Jasna Mićunović, VF;  izr. prof. dr. Arjana Žitnik, FMF;  v. zn. sod. dr. Anabelle Križnar, UL FF;  g. Aleš Budkovič, AGRFT; izr. prof. dr. Jurij Selan, UL PEF; doc. dr. Martina Reberšek, UL MF; ga. Silva Bandelj, AGRFT; ga. Teja Pirnat, FS, asist. razisk. dr. Sandra Ropret, univ. dipl. biokem., UL MF;  asist. dr. Barbara Kraigher, BF; ga. Anita Žagar, FDV; ga. Nika Cigoj Kuzma, FSD; ga. Anja Premk, UL;  lekt. dr. Mirjana Želježič, UL FF; ga. Jasmina Sivac, FMF; doc. dr. Lea Šugman Bohinc, FSD; ga. Tina Malenšek, UL;  doc. dr. Andrej Kurnik, FDV; izr. prof. dr. Joško Valentinčič, FS; izr. prof. dr. Karmen Šterk, FDV; doc. dr. Rok Rupnik, FRI; izr. prof. Miha Haas, AG;  razv. Grega Tomažin, FS; g. Miha Grum, AGRFT; ga. Stanka Galuf, VF; asist. dr. Nuša Petek, EF; doc. dddr. Igor Ivašković, EF; ga. Ika Bartol UL FF; asist. dr. Ana Kavčič Pucihar (honorarno), AG; ga. Marija Lan, FGG; ga. Sonja Karakaš, FGG; izr. prof. dr. Jože Starič, VF; izr. prof. dr. Bojana Lobe, FDV; ga. Rebeka Falle Zorman, FDV;  g. Gregor Omerza, BF; red. prof. dr. Tanja Repič Slavič, TEOF; ga. Tina Deželak, BF; g. Milan Povše, VF


Pojasnilo:
Vodstvo univerze se na našo prošnjo, da bi prek univerzitetnega poštnega seznama k podpisu povabili vse zaposlene na Univerzi v Ljubljani, v prvem tednu zbiranja podpisov ni odzvalo.

Zato smo se zbiranja podpisov lotili s pomočjo spletne anketne platforme 1ka (https://1ka.arnes.si/a/29950), kjer je še vedno mogoče dodati podpis in označiti, ali podpisnik oziroma podpisnica želi, da podpis ostane neviden, ali pa ga smemo tudi javno objaviti. Podporo lahko s podpisom izrazijo tudi posamezniki, ki niso zaposleni na Univerzi v Ljubljani.

Vse zaposlene na Univerzi v Ljubljani, ki na tej povezavi soglašajo z javno objavo svojega imena, kontaktiramo prek javno dostopnih univerzitetnih e-naslovov, da potrdimo njihovo identiteto in tako preprečimo morebitno zlorabo.
 
Odprto pismo je imelo v poldrugem tednu več kot 21.000 ogledov. Vseh podpisov, ki jih anketna platforma prepoznava kot veljavne, je skoraj pet tisoč, od tega 272 zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Preverjali smo zgolj avtentičnost podpisov zaposlenih na UL, ki soglašajo z javno objavo svojega imena. Do 8. oktobra smo potrdili 68 takšnih podpisov.

Preberite še:

Komentarji: