Odvračanje pogleda od dejanskih kršitev otroških in človekovih pravic

Spoštovani župan Macedoni,

v vašem pismu bralcem 22. novembra obsojate naša opozorila na neprimeren odziv in kriminalizacijo celotne romske skupnosti, ker da nismo naredili dovolj za romske otroke. Obžalujemo, da ne razumete vloge nevladnih organizacij in pomena javne razprave o tako pomembni temi in o tako obsežnem zakonu, sprejetem ne le brez primerne javne in strokovne razprave, ampak kljub opozorilom in nasprotovanju praktično vseh deležnikov.

Preseneča nas tudi, da vam prizadevanja nevladnih organizacij za človekove pravice in posebej za pravice romskih otrok niso poznana. Morda gre to pripisati dejstvu, da ste županski mandat nastopili šele leta ali več kot desetletje po tem, ko smo se nekateri že temeljito ukvarjali s položajem romske skupnosti in romskih otrok: z raziskavami, osveščanjem in oblikovanjem priporočil in zahtev, številne druge organizacije pa s konkretnimi integracijskimi programi. Skrbi nas, da je videti, da vam niso znana niti priporočila mednarodnih in slovenskih organov za človekove pravice, ki obravnavajo položaj romske skupnosti v Sloveniji in jasno opredeljujejo vzroke slabemu izobrazbenemu, zaposlitvenemu, zdravstvenemu in socialnemu stanju. Vzroki so številni in med seboj prepleteni, a slabe bivanjske razmere botrujejo prav vsemu.

Vaš ton morda prepriča vaše goreče privržence, v vseh ostalih pa vzbuja žalost in dobro mero zadrege. Z besednim udrihanjem po Romih in Rominjah ter zdaj še po nevladnih organizacijah poskušate zakriti zgodovinsko in sedanjo odgovornost – občine, lokalne skupnosti, vas – za neukrepanje, nedelovanje ali aktivno nasprotovanje legalizaciji in drugim ukrepom, ki bi omogočili napredek in boljše življenje.

Kako so mediji in desnica ustvarili »romsko problematiko«

Kaj konkretno to pomeni za Rome in Rominje v naselju Brezje-Žabjak: vsaj tretjina vaših soobčanov in soobčank v tem naselju živi v odsluženih barakah, brez vode in elektrike, osnovne infrastrukture pa nimajo tudi v drugih bornih bivališčih. In to po tem, ko so bila namenska sredstva za urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih na voljo že od leta 2002, skozi razpise in kasneje skozi 'glavarine', v mestni občini Novo mesto pa ste za legalizacijo in komunalno ureditev naselja Brezje-Žabjak prejeli še dodatne dobre tri milijone evrov. Stanovanjski sklad RS je omogočal sofinanciranje projektov, s katerimi bi pripomogli k zagotavljanju bivanjskih zmogljivosti v občinah, kjer živijo Romi in Rominje: tudi stanovanj izven romskih naselij, s katerimi bi vzpostavljali vzorec poselitve izven segregiranih romskih naselij – kar je želja številnih Romov in Rominj in bi pomembno olajšalo integracijo. A je SSRS leto za letom poročal, da občine za ta sredstva niste pokazale interesa. Ostala so nepokoriščena – za razliko od sredstev, ki jih iz državnega proračuna prejmete občine z romskim prebivalstvom in ki se, če ostanejo neporabljena, prelijejo v občinske proračune. Nedvomno še en mehanizem, namenjen integraciji romskega prebivalstva, pisan brez Rominj in Romov za mizo. Ne Romi, ne javnost, ne računsko sodišče nima nadzora nad porabo, saj je ta že v osnovi nenamenska. Nedopustno prikazovanje rednih stroškov občine, kot so izplačila za novorojenčke ali prevozi otrok v šolo, kot stroškov posebnih ukrepov za integracijo je tako povsem legitimizirano in normalizirano.

Po podatkih strateškega dokumenta za Rome mestne občine Novo mesto je bilo leta 2022 v naselju Brezje-Žabjak 67 legalnih električnih priključkov (skupno je bilo v naselju takrat 138 družin). To je napredek od nekaj let prej, ko v Žabjaku ni bilo nobenega električnega priključka, vendarle pa boren zaključek projekta, ki naj bi legaliziral celo naselje. Matere, ki so dostop do vode dobile v tej fazi legalizacije, povedo, kako korenito je to spremenilo njihova življenja, kako lažje je otrokom v šoli, kamor gredo čisti, in kako lažje je njim, ko cel kup perila opere stroj, ne da bi vodo morale nositi od drugod.

Malo državnega denarja za ureditev romskih naselij

A vse družine niso imele te sreče in srce se lomi, ko redno zaposlena mlada ženska s solzami v očeh zamišljeno pove: »Včasih me prime, da bi odprla vrata in šla v kopalnico. Ali da bi dala polnit telefon v elektriko.« Kako je vzdrževati osebno higieno, kaj šele kuhati in prati, brez vode in elektrike, kako je iz takega okolja hoditi v službo in šolo, si težko predstavljamo. A mnogi v vaši občini vlagajo v to nepredstavljive napore, tudi s pomočjo večnamenskega centra in izpostave vrtca.

Ker trdite, da ste poskusili že vse razen strožje represije, vam na tem mestu ponovno ponujamo naše predloge, kako izboljšati vključenost romskih otrok v izobraževalni sistem in kako s tem izboljšati njihove možnosti za uspešnost, zaposlenost in občutek sprejetosti v družbi:

Omogočite varne, dostojne bivalne pogoje in da se bodo počutili sprejete; za vključenost otrok v šolanje in za njihovo uspešnost je to bistvenega pomena.

Zagotovite urejeno oskrbo z vodo in elektriko v vsakem gospodinjstvu. To je danes v Evropi civilizacijski minimum in nujni pogoj, da se otroci lahko učijo in ponoči naspijo.

Romskim družinam mora biti v enaki meri, kot je ostalim družinam v Sloveniji, omogočeno, da se lahko preselijo v legalna, dostopna in dostojna bivališča. Za to so potrebna stanovanja in okolje, ki bo Rome in Rominje pripravljeno imeti za sosede. Zgolj v zadnjem letu sta se zaradi diskriminacije na zasebnem trgu na nas obrnili dve družini.

Potrebno je okrepiti ljudi, ki delajo z Romi in Rominjami. To je dobra praksa, ki jo že razvijate (tudi) v Novem mestu, saj imate nevladno organizacijo, ki je dnevno prisotna v romskih naseljih s svojimi programi in že od leta 2005 javno opozarja na razmere ter predlaga rešitve. Preseganje geografske segregacije je bistvenega pomena, da se lahko romski otroci socializirajo v slovenskem jeziku v enaki meri kot njihovi vrstniki in vrstnice. Tudi okrepljena vloga romskih koordinatorjev, ki bodo koordinirali stalno sodelovanje predstavnikov občine, romske skupnosti in lokalnih institucij, bo ključna.

Nevladne organizacije bomo nadaljevale z našim delom opozarjanja, zagovorništva in krepitve znanj za družbo spoštovanja, sprejetosti in uresničenih človekovih pravic.

***

Matjaž Hanžek, Ljubljana

Nataša Posel, Amnesty International Slovenije

Maja Cimerman, Danes je nov dan

Iztok Šori, Mirovni inštitut

Katarina Bervar Sternad, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja

Franci Zlatar, Slovenska filantropija

Sonja Lokar, Ženski lobi Slovenije