
Naročite se
|Prijavite se
Štiriindvajseti oktober je dan Organizacije združenih narodov (OZN). Še najbolje bo, da najprej naštejemo tehnične napake. Predsednik ZDA jih je ob zadnjem obisku sedeža OZN označil celo kot sabotažo.
Bo kar držalo, saj so se ustavile tekoče stopnice, ni deloval govorniški ekran, ni deloval mikrofon in tako dalje. Tudi jezna žena mu je potrdila, da zaradi okvare mikrofona ni slišala njegovega govora. Dobro, da ga ni slišala, saj je na pamet kvasil kar nekaj neumnosti.
Pa ostanimo resni! Minilo je 80 let od ustanovitve nedvomno najpomembnejše mednarodne organizacije, OZN. Od začetnih 50 podpisnic zdaj združuje 193 članic, osnovni namen pa so mir in varnost, širjenje prijateljstva, sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic.
V sedanjih mednarodnih razmerah ima tudi ta organizacija kar nekaj vsebinskih napak. Največja je nedvomno vse večje število vojn – trenutno kar približno petdeset! Med drugimi napakami pa omenimo monopolni veto velesil v varnostnem svetu, nezastopanost držav Afrike, Južne Amerike, Azije in Oceanije, neustrezno financiranje, razbohoteno birokracijo, jezikovno diskriminacijo (delitev jezikov na uradne – 6, delovne – 2 in vse druge –187?). Tudi tu so že dolgo časa znani predlogi, da se med uradne jezike vključijo še regionalni jeziki, kot so japonski, hindujski, nemški, portugalski in tako dalje.

Če vemo, da je jezik za vsakega posameznika ter večino narodov temelj samobitnosti (identitete), je ta neenakopravnost jezikov tudi eden od vzrokov za nesporazume ter spopade.
Politikom v vseh teh desetletjih ni uspelo povezati ljudi in človeštva, ker na področju sporazumevanja še vedno velja argument moči, ne pa moč argumenta. Tak je tudi vsebinsko dober nastop naše predsednice, ker je to bil osebni nastop v angleščini, ne pa v imenu države Slovenije, kjer je uradni jezik slovenščina.
Na področju enakopravnosti jezikov in spoštovanja človekovih pravic je edina rešitev splošna deklaracija o človekovih pravicah ter dve resoluciji Unesca (Montevideo 1954 ter Sofija 1985). Nerešeno vprašanje uporabe jezikov torej še vedno ostaja očitna napaka v sistemu delovanju OZN.
In kje bi mlade lahko vzgajali v duhu ustanovne listine OZN? V šolah žal ne, saj smo pravkar vse mlade, že od prvega razreda, prisilili v učenje angleščine. Druga možnost bi bili klubi OZN in Unesco šole. Ampak to so, glede na neodzivnost v javnosti, očitno obrobne dejavnosti, ki ne obravnavajo resnih problemov človeštva in OZN. Kar pa ni čudno, saj so mentorji te dejavnosti med mladimi že pred desetletji zagovarjali širjenje angleščine in napise VIP (very important person – zelo pomembna oseba). To pa je vzgoja za jezikovno in medosebno diskriminacijo, ne pa enakopravnost in spoštovanje!
Pred časom sem kratico OZN pojasnil kot organizacijo združenih nagrobnikov – žal sem imel prav. Danes jo imenujem organizacija združenih napak – in upam, da bomo te napake sposobni odpraviti. Svet potrebuje pobude za mir, ne pa za oboroževanje in vojne! To moramo vsem politikom povedati danes, ker bomo sicer jutri na vrsti mi.
Mir, varnost, enakopravnost, prijateljstvo, sodelovanje in spoštovanje človekovih pravic so skupni temelji človeštva. Zato z dejanji dokažimo, da smo pripravljeni braniti te temelje naše in mednarodne skupnosti.
***
Janez Zadravec Klugler, Maribor.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Komentarji