Župan Macedoni: Javni interes zahteva dejanja, ne pavšalnih trditev

Spoštovani g. Matjaž Hanžek, ga. Nataša Posel (Amnesty International Slovenije), ga. Maja Cimerman (Danes je nov dan), Iztok Šori (Mirovni inštitut), ga. Katarina Bervar Sternad (Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja), g. Franci Zlatar (Slovenska filantropija), ga. Sonja Lokar (Ženski lobi Slovenije).

V vašem odgovoru 6. decembra začenjate z neresničnim zapisom: »... v vašem pismu bralcem obsojate naša opozorila na neprimeren odziv in kriminalizacijo celotne romske skupnosti, ker da nismo naredili dovolj za romske otroke.« Tega nisem zapisal.

Pismo sem začel z navedbo dejstev o vaši novinarski konferenci (brez vsake obsodbe) ter zapisal svojo ugotovitev, da »je bila glavnina skrbi namenjena še nestorjenim in, glede na razdeljeno pravno stroko, morda tudi neobstoječim kršitvam človekovih pravic«.

Ter nadaljeval: »Ob tem vse nastopajoče (naslovnike pisma, opomba G. M.) javno sprašujem, ali so se pred tem kadarkoli oglasili ob … zlorabah in rojevanju mladoletnih deklet iz romskih naselij; … kršitvah otrokovih pravic vsaj 500 slovenskih otrok, ki ne hodijo v zakonsko obvezno osnovno šolo, … državnem sistematičnem dopuščanju stotin žrtev težjih in lažjih kaznivih dejanj s trajnimi fizičnimi in psihičnimi posledicami …«

Župan Macedoni kritičen do NVO: Kje ste bili, ko so zlorabljali deklice?

V odgovoru niste navedli konkretnega opozorila, ki bi ga kdorkoli od vas podpisnikov naslovil na državne organe v zvezi z navedenimi v nebo vpijočimi kršitvami človekovih pravic. Napisali ste zgolj, da bi mi moralo biti vaše delovanje znano.

Se opravičujem, ampak mi ni. Prav bi bilo, da bi znale (zmogle) organizacije, ki delujete v javnem interesu, navesti konkretne aktivnosti in se ne skrivati za pavšalnimi navedbami o samoumevnem pomenu svojega delovanja.

Zato vas pozivam, da mi navedete primere vaših opozarjanj na kršenje človekovih pravic v navedenih treh primerih iz zadnjih desetletij, ko ste se »nekateri že temeljito ukvarjali s položajem romske skupnosti in romskih otrok: z raziskavami, osveščanjem in oblikovanjem priporočil in zahtev«.

Zakaj je to pomembno? Ker trdim, da slovenska država s politiko »nakazil denarja brez obveznosti in postavljanja prebivalcev najbolj problematičnih socialnih okolij v vlogo žrtve« le-te sistematično zanemarja in jih poriva v še slabše stanje. In to je vsekakor krivda države. Številni NVO-ji pa ste z aktivno podporo zanemarjanju sokrivi.

Socialnih pomoči ne bo, če romski otroci ne bodo hodili v šolo

V vašem odgovoru si na več mestih izmišljate moje navedbe. Zapisali ste: »Z besednim udrihanjem po Romih in Rominjah.« V mojem pismu nisem omenil besede Rom ali Rominja.

V pismu navajam prebivalce »romskih naselij«, kar je uradni prostorski izraz slovenske zakonodaje. Ob tem pa niti z besedo nisem v pismu po nikomer »udrihal«.

Sam, za razliko od vas, etnične pripadnosti ne navajam, ker problematika nima nobene povezave z etnično pripadnostjo; ima pa vzroke v socialni, zaposlitveni, izobraževalni in varnostni politiki, ki svojo neučinkovitost še posebej izkazuje v problematičnih socialnih okoljih.

Svojih aktivnosti za preprečevanje človekovih pravic v navedenih treh primerih niste navedli, znate pa razlagati, kaj bi morali narediti drugi.

Država in Romi: veliko komisij in delovnih skupin, malo konkretnih rezultatov

Zapisali ste: »… poskušate zakriti zgodovinsko in sedanjo odgovornost – občine, lokalne skupnosti, vas – za neukrepanje, nedelovanje ali aktivno nasprotovanje legalizaciji in drugim ukrepom, ki bi omogočili napredek in boljše življenje.« To je še ena neresnična navedba v vašem pismu. Kar lahko podprem z dejstvi.

Zapisal jih bom zgolj nekaj zaradi omejitve prostora. Romsko naselje Žabjak je MO NM leta 2018 prostorsko uredila (legalizirala) ter v letih 2019 in 2020 komunalno uredila.

Tako je sedaj v obeh delih največjega slovenskega romskega naselja vsem prebivalcem omogočen priklop na vodovodno in električno omrežje, v večjem delu pa tudi priklop na kanalizacijsko omrežje.

Dostop do pitne vode imajo praktično vsi, tudi prebivalci nelegalnih objektov; dostop do elektrike pa je po tem, ko so priklop nelegalnih objektov v Žabjaku leta 2020 zavrnili vsi pristojni državni organi ter tudi Elektro Ljubljana (kot pristojni SODO), omogočila novomeška občina.

Šutarjev zakon: gre za smiselne predloge ali poceni populizem?

Električna distribucija je namreč gospodarska javna služba v pristojnosti države. Upam pa, da me ne pozivate h koruptivnemu delovanju v nasprotju z zakonodajo in porabi javnih sredstev za zasebne namene.

Hišni priključki so namreč zasebna lastnina in urejanje le-teh je obveznost lastnika objekta. Gradnja zasebnih objektov je možna na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja in plačanih prispevkov, kar je zakonodajna norma za vse državljane RS.

Pomoč in učenje o izvajanju splošnih postopkov in spoštovanju pravil bi bil resnični in pravi izziv za NVO, ki se ukvarjate s pravno državo. Prav gotovo bi s tem več naredili za »žrtve« kot pa s salonskim teoretiziranjem.

Če nadaljujem z navedbo »ukrepanja in delovanja« MO NM. V šestih novomeških osnovnih šolah dnevno skrbimo za romske otroke z dodatno zaposlenimi (poleg tistih, ki jih zagotavlja država) in z dnevnimi prevozi iz romskih naselij pomagamo k boljšemu obiskovanju osnovne šole.

Otroške poroke niso folklora: Deklice so najnižje v hierarhiji

S sofinanciranjem programa za popoldansko učno pomoč MO NM pomaga otrokom v romskih naseljih; zgradili smo nov večnamenski center v naselju Brezje-Žabjak (kjer se izvajajo ta in številni drugi programi) ter v zadnjih letih podprli tudi nevladnike, ki delajo na področju zaposlitvene politike.

Naslovniki pisma (vsi iz Ljubljane) ne poznate niti dela svojih kolegov NVO. V novomeških romskih naseljih ne dela samo ena novomeška NVO, dela jih več. In to delovanje je razlika med salonskim teoretiziranjem in dejanskim delom na terenu ter s pomoči potrebnimi.

Zato je vaša navedba: »Omogočite varne, dostojne bivalne pogoje in da se bodo počutili sprejete; za vključenost otrok v šolanje in za njihovo uspešnost je to bistvenega pomena. Zagotovite urejeno oskrbo z vodo in elektriko v vsakem gospodinjstvu.«

Poziv k nečemu, kar je mestna občina že omogočila. Napačno je predvsem vaše sklepanje, da je »za vključenost otrok v šolanje in za njihovo uspešnost to bistvenega pomena«.

Romi smo samo orodje predvolilnega političnega obračunavanja

Objekti v Žabjaku in Brezju imajo dostop do vode že več kot 20 let; celotno prostorsko urejenost zadnjih 7 let, dostop do elektrike v vseh delih naselja zadnjih 5 let itd. Vendar vsa ta komunalna urejenost ni povečala obiska in zaključevanja osnovne šole ter večjo zaposlenost. Torej so vzroki drugje. Iz salonov v Ljubljani jih ne boste mogli pravilno opredeliti in jih reševati.

Če boste ponavljali napačne očitke in vzroke, boste sokrivi, da so otroci iz problematičnih socialnih okolij v Sloveniji v 21. stoletju sistematično zlorabljeni (ter brez prihodnosti) s strani nedelujočega državnega sistema. Bom pa vesel, če pridete v JV Slovenijo ali Posavje in se pridružite vsem nam, ki vsakodnevno delamo s temi izzivi.

Na koncu še ena izmišljena trditev, ki ste jo zapisali v vašem odgovoru: »Ker trdite, da ste poskusili že vse razen strožje represije …« Te trditve ni bilo v mojem pismu in je nisem nikoli izrekel. Primerno bi bilo javno opravičilo.

***

Gregor Macedoni, Novo mesto.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.