Slovenija pridobila zunanjepolitični ugled

Članek je poln hvale slovenski politiki v varnostnem svetu Združenih narodov, ne odgovarja pa na bistveni vprašanji, pri kom naj bi pridobila ugled in ali so slovenska stališča v VS koristila Republiki Sloveniji.

V nadaljevanju želim podati kratka odgovora na ti vprašanji. Mislim, da bi odgovori na ti dve vprašanji morali dajati osnovne smernice slovenske zunanje politike.

Sodobni svet je politično preveč razdeljen, da bi kakršnakoli zunanja politika nosila ugled pri vseh. Zato se moramo vprašati, pri kateri skupini je v interesu Slovenije, da pridobi zunanjepolitični ugled. Vsaj na to vprašanje je odgovor vsaj za mene nedvoumen.

To so države Srednje Evrope, s katerimi smo povezani tako v EU kot v Natu. Tudi v VS je bila Slovenija izvoljena kot predstavnica teh držav. Zato se zastavlja vprašanje, ali je Slovenija v VS zastopala večinsko stališče teh držav. Ali vsaj stališče, s katerim bi te države vsaj delno soglašale.

Odgovor je žal ne. V teh državah Slovenija svojega zunanjepolitičnega ugleda ni povečala. Prej bi lahko rekli, da je v njih prevladal občutek, da so izigrane. To je toliko slabše, ker so to vsaj večinoma naše partnerice v mednarodnih povezavah.

Ko govorimo o koristih, ki naj bi jih Slovenija imela od svojega članstva v VS, imamo seveda v mislih predvsem gospodarske koristi. Zato se moramo seveda vprašati, kako so na delovanje Slovenije v VS gledale naše najpomembnejše gospodarske partnerice.

Tanja Fajon za Delo: Postavili smo se na pravo stran zgodovine

Mislim, da ni nobena skrivnost, da so te Nemčija, Avstrija, Italija in ZDA. Po poročilih v medijih ni med njimi niti ene, ki bi se strinjala s slovensko politiko v VS. Torej nam ta naša politika v gospodarskem smislu ni niti najmanj koristila. Prej bi rekel, da nam je občutno škodila. Namesto da bi širila naše gospodarsko sodelovanje, ga je ožila.

Prepričan pa sem, da je tudi občutno zmanjšanje rasti slovenskega BDP v lanskem letu posledica te zgrešene politike. Kako velika je ta gospodarska škoda, se bo pokazalo šele v prihodnjih letih.

Ker slovenska politika v VS ni služila ne povečanju ugleda in zaupanja pri naših partnericah niti ni služila gospodarskim interesom naše države, je pričakovano, da se vprašamo, kakšni in ali sploh kakšni so bili cilji slovenske politike v VS. Na prvi pogled vsaj meni zgleda, da je bil to popoln kaos.

Ob moji malo podrobnejši analizi pa sem dobil vtis, da je slovenska politika v VS imela za cilj »nazaj v komunistični raj« in iz časa tega raja dobro poznano neuvrščeno politiko. Pri tem se mi je utrnila primerjava z gospodarsko politiko vlade dr. Roberta Goloba in njenimi ukrepi v preteklem letu, ki bi jih vsaj jaz označil kot tiho, mehko nacionalizacijo.

Iz Ljubljane in z Bleda prek Portoroža v New York

Upoštevati moramo, ali vsaj bi morali, da je za majhne države, kot je Slovenija, zunanja politika nepogrešljiv element gospodarske in razvojne politike. To je še posebej pomembno v času pospešenih tehnoloških inovacij, kot je široka uporaba robotizacije in umetne inteligence.

Naj zaključim s trditvijo, da Slovenija s svojim delovanjem, s svojo politiko v VS nikakor ni povečala svojega ugleda, vsaj ne pri za nas pomembnih državah, naših partnericah.

***

prof. dr. Andrej Umek, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.