Politična uravnoteženost ustavnega sodišča

V medijih se pojavlja polemika o ideji t. i. uravnoteženega ustavnega sodišča, kar ni naključje, saj bo potekel mandat nekaterim dosedanjim ustavnim sodnikom.

Gre za idejo Matevža Krivica, da bi morala biti sestava ustavnega sodišča svetovnonazorsko uravnotežena, češ da je trenutna sestava ustavnega sodišča 6: 3 v korist levih. V polemiki ga nekateri sprašujejo, kako je prišel do te številke, in navajajo konkretne protiargumente. Predvsem ga tudi sprašujejo, katere kriterije uporabiti za uvrščanje posameznika na levo ali desno (politično?) stran.

Matevž Krivic: Izvolitev Roka Svetliča obžalujem

Z Matevžem Krivicem imam tudi sam bogate izkušnje v medijih (npr. ko je poskušal svetovnonazorsko uravnotežiti s. p. ustavnega sodnika Klemna Jakliča).

Rdeča nit njegovega medijskega pojavljanja sta dve značilnosti. Ko mu zmanjka argumentov, spremeni smer ali bistvo polemike, in drugo, vedno hoče imeti zadnjo besedo, zato lahko (če njega vprašate) polemika traja tudi v nedogled.

Tu gre iskati razloge, da se z njim ne želi bosti nihče izmed pravne stroke, niti več deset nekdanjih ustavnih sodnikov, ki imajo prav gotovo tudi sedaj in tudi o tej zadevi zelo različna pravna stališča. Poleg tega se v medijih ne pojavljajo za vsako (pravno) pasjo procesijo.

Klemen Jaklič, sodnik z espejevskim statusom

Torej, v zgoraj opisani maniri Krivic razlaga, da je po 35 letih od uvedbe večstrankarske demokracije jasno, v čem se desne usmeritve in vrednote ločijo od levih. In navaja, da so med šestimi (levimi) le tri izrazito levo-liberalno usmerjene ustavne sodnice in trije bolj sredinsko usmerjeni sodniki. Kako je nazorsko ali politično usmerjen kakšen od ustavnih sodnikov, pa kažejo njegove sodbe ali ločena mnenja.

Matevžu Krivicu se v žaru polemike zgodi, da je sam s sabo v nasprotju, saj pozabi, da enkrat trdi, da imamo razmerje ustavnih sodnikov 6: 3 (šest na levi in tri na desni), v isti sapi pa nato navaja, da imamo le tri (levo) liberalne ustavne sodnice, trije sodniki so sredinsko usmerjeni, preostali trije pa so na desni strani, torej 3: 3: 3.

Krivic razlaga, da se svetovnonazorska usmeritev sodnikov kaže iz sodb in njihovih morebitnih ločenih mnenj. Že res, kaj pa preden so izvoljeni in še ne pišejo »svetovnonazorskih sodb«.

Tedaj se lahko njihova (politična ali kaka druga) opredelitev ugotavlja, če je bila izražena na kakih javnih prostorih (npr. gostišče, sestanki itd.) ali pa v bolj intimnem okolju med prijatelji, sorodniki, celo v družini …

Seveda se mora slišano nemudoma prenesti do ustreznih odločevalcev. Ali smo v 35 letih (res sicer starejši) postali tako hudo pozabljivi in ne vemo, kaj se je dogajalo v polpretekli zgodovini (kandidat je moral biti družbenopolitično primeren in podobno)? Priporočam vsaj površno seznanitev s kako publikacijo I. Omerze.

Krivic nič ne pove, ali bi bilo treba tako uravnoteženost določiti v zakonu ali naj bo kar tako v mislih predsednice, ko se odloča med različnimi kandidati. Sam menim, da mimo zakona o ustavnem sodišču ni mogoče ničesar spreminjati.

Tako bi za kandidate za sodnike poleg sedanjega pogoja, da je pravni strokovnjak in da je star najmanj 40 let, določili tudi Krivičevo uravnoteženost. Ne vem, ali se on ali kdorkoli drug zaveda, kako bi lahko ubesedili tako zakonsko normo in kako bi se to realiziralo v življenju. Še več polariziranja, razdvajanja in nepotrebne izgube družbene energije.

In kaj storiti s kodeksom sodniške etike, v katerem je določeno, da sodnik opravlja sodniško funkcijo nepristransko in pri tem ne dopušča, da bi pri svojem sojenju njegova nagnjenja, predsodki ali vnaprejšnja prepričanja, politični, ekonomski ali drugi interesi ... lahko vplivali na njegovo odločitev.

Ni kaj, črtati in določiti, da določen odstotek sodnikov (npr. tretjina levo, tretjina desno opredeljenih ali kaj podobnega) lahko odloči tudi v nasprotju z navedenim.

***

Vladimir Dejan, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.