Premalo otrok v družini in rastoči delež samohranilk

Naraščanje izdatkov bolniškega staleža in celotnih izdatkov bolniške blagajne je posledica družbenoekonomskih in drugih sprememb, ki so nastale po letu 1990.

Politične spremembe so posledica naših odločitev, sprejetih na volitvah. Druge spremembe niso povezane z našimi odločitvami ali pa le delno, denimo demografske, ekološke in podnebne spremembe.

Bolniški stalež pomeni le manjši delež skupnih izdatkov zdravstvenega zavarovanja, je pa pomemben kazalec dogajanj v zdravstvu, ker so finančni podatki verodostojni, vsi podatki, finančni in statistični, pa ažurni in dostopni.

Statistični podatki, ki bi pokazali, kdaj so se začele spremembe, so tudi podatki o številu prebivalcev na zdravnika za daljše časovno obdobje, npr. od leta 1985 dalje. Z osamosvojitvijo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je spremenilo tudi število prebivalcev Slovenije.

Ni namen staleža, da se zaposleni samovoljno odloči zanj

Podatki bolniškega staleža so kot termometri, ki kažejo na dogajanja v bolnikovem telesu. Na podlagi teh podatkov je možno hitro ukrepati, a le, če se spremembe zazna.

Podatki se vodijo glede na vzrok odsotnosti z dela v več skupinah. Prva skupina obsega odsotnost zaradi bolezni in nesreč, druga skupina pa nego. Podatke za bolezni in nesreče nadalje delimo na bolezni in nesreče izven dela in na poklicne bolezni ter nesreče pri delu.

Podatki zadnje skupine so sila pomembni, ker so povezani s produktivnostjo in tudi z bruto družbenim proizvodom. Posebej izstopajo v bolniškem staležu podatki za nego.

Gre za dve vrsti nege, na kateri so vplivala nasprotna gibanja demografskih sprememb. Podatki o odsotnosti z dela zaradi materinstva so povezani z novorojenci, podatki o drugi vrsti nege pa so v zvezi z boleznimi in nesrečami.

Kriza rodnosti ali zakaj mladi nimajo več otrok

Število novorojenih upada, zato je možno, da padajo tudi statistični in finančni podatki o odsotnostih z dela. Pravica za odsotnost z dela zaradi rojstva otroka se je po letu 1990 podvojila, vendar večji obseg pravic ni uresničil pričakovanj, tj. večje rodnosti.

Premalo otrok v družini in rastoči delež samohranilk sta negotova kazalca za prihodnost Slovencev. Razlogi za taka gibanja so izven zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvenega varstva.

Na drugo vrsto nege, povezano z boleznimi in nesrečami, so demografske spremembe vplivale obratno. Ta nega je upravičeno narasla zaradi demografskih in drugih sprememb pri izvajanju zdravstvenega varstva.

Demografsko daljšanje življenjske dobe spremlja večanje deleža starejšega prebivalstva, zato je razumljiva povečana poraba sredstev.

Nizka rodnost ni le slovenska težava

V zvezi z bolniškim staležem zaradi bolezni ali nesreče se večkrat obravnavata dva primera. Pri prvem gre za izjemno dolg bolniški stalež z visokim nadomestilom za odsotnost z dela zaradi bolezni ali nesreče, pri drugem pa daljše odsotnosti ne spremlja visoko nadomestilo.

V prvem primeru bi šlo lahko za prekršek iz materialnih ali drugih koristi, v drugem primeru pa je to manj verjetno. Ob izjemno dolgem bolniškem staležu se namreč lahko zgodi, da bolnik ostane brez sredstev za preživljanje.

Sredstva za preživljanje lahko nastanejo tudi izven bolniškega staleža. To bi pokazali podatki davčnih uprav (dohodnina). V vsakem primeru je kontrola potrebna.

Če ni drugih virov sredstev za preživljanje, bolnik nima zagotovljene socialne varnosti. Socialna varnost je del definicije, kaj vsebuje zdravje na mednarodni ravni.

Zlorabam bolniške in nege šteti dnevi: prihajajo strožji ukrepi in več nadzora

Če socialna varnost ni zagotovljena s predpisi, je bolniško nadomestilo edina možnost za preživljanje. V tem primeru je torej dejanski kršitelj tisti, ki ni poskrbel za uskladitev predpisov za socialno varnost.

Bolniški stalež zaradi bolezni in nesreč opravičeno narašča zaradi razvoja izvajanja zdravstvenega varstva, podaljševanja delovne dobe zaposlenih, neskladnosti normativov z dejanskimi potrebami (denimo fizioterapija, hišni obiski), čakalne dobe, težav v zvezi z iskanjem izbranega zdravnika in manjše dostopnosti do potrebnih storitev.

Z upoštevanjem tekočih demografskih sprememb in večjo uporabo statističnih metod pri izvajanju zdravstvenega varstva in pri pripravi predpisov bi bili bolj uspešni pri reševanju tekoče problematike. Z anketami bi lahko rešili marsikatero težavo tako v korist iskalcev kot tudi izvajalcev storitev.

Kot stranka že leta dobivam tovrstne ankete od mobilnih operaterjev, od zdravstva pa sem jo letos dobila prvič, in to od Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo.

Vse več dolgotrajnih odsotnosti, za bolniške letos že 690 milijonov evrov

To velja za javno zdravstvo. Za manjši del prebivalstva, ki si lahko zagotavlja primerne storitve v zasebnem zdravstvu in v tujini, pa to ne velja. Podobno je z mlajšimi ljudmi, če teh storitev ne potrebujejo.

Verjetno je to vzrok, da so opozorila o takšnih dogajanjih v Sloveniji na vseh ravneh, ne le v zdravstvu, in ustrezne pobude za spremembe praktično brez odmeva.

Pobude prihajajo v medije od ljudi, ki že dlje spremljajo problematiko posameznih področij ali pa so soočeni s problemom pri iskanju potrebne pomoči.

Gre za sijajne prispevke Andreja Cetinskega, dr. Marjana Česna, dr. Janeza Remškarja, raznih upokojenih diplomatov in drugih.

***

Slavica Špolad, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.