Politično nepismeni odrasli, bralno nepismeni mladi

Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor.

Presenetljiva novica zadnjih dni je padanje bralne pismenosti mladih. To v resnici ni presenetljivo, a o vzrokih za to pozneje. Pred tem se moramo kot odrasli najprej vprašati o naši politični pismenosti. Naša politična pismenost je namreč neverjetno nizka, sicer ne bi bili v tako ponižujočem položaju, na robu prepada oziroma vojne. In bralna nepismenost mladih je samo ena od posledic naše politične nepismenosti, ki jo lahko utemeljimo v nadaljevanju.

V septembru sta namreč vsaj dva dneva, ki si zaslužita našo pozornost, se ponovita vsako leto, a sta glede na našo politično nepismenost vse bolj spregledana. Enaindvajsetega septembra je mednarodni dan miru, šestindvajsetega septembra pa evropski dan jezikov. O miru lahko trdimo, da še nikoli ni bilo toliko vojn in toliko orožja kot danes, kar pomeni, da se miru posmehujemo.

Vsakodnevna poročila, nešteta srečanja politikov, ves ogromni denar, vse to pomeni priprave na vojno oziroma zanikanje miru. Prav tako glede evropskih jezikov, ki naj bi bili naše bogastvo, zadostuje dejstvo, da Evropa nadaljuje podrejanje anglo-ameriškemu jezikovnokulturnemu kolonializmu in s tem diskriminacijo lastnih jezikov. Tisoči milijard za orožje in štiriinpetdeset diskriminiranih evropskih jezikov – to so dejstva!

Angleščina tiho prodira v slovenščino

Mar mislimo, da mladi ne vidijo, da mi starejši samo nakladamo o miru in o pomenu nacionalnih jezikov, v resnici pa lažemo in se sprenevedamo? Politiki pa vztrajajo: poslušaj, kaj govorim, ne glej, kaj delam! Zato govorijo o miru, podpirajo pa vojne; govorijo o enakopravnosti kultur in jezikov, podpirajo pa diskriminacijo; govorijo o človekoljubju, podpirajo pa genocid!

In če pravimo, da je vzor prava pot, potem nas mora biti sram pred mladimi! Zato se tudi ne smemo čuditi, da mnogi mladi, ki so v vse večji stiski, vidijo pot iz te naše dvoličnosti v nacionalizmih.

Znane so tudi drugačne poti, vendar jih politiki zaradi ohranitve privilegijev in obvladovanja ljudi z delitvijo ne pokažejo. Za razvijanje miru, za ohranitev evropskih jezikov, so potrebni zaupanje, dialog in sodelovanje. V Evropi s prek petdesetimi jeziki ima za enakopraven dialog poseben pomen skupni drugi jezik.

 Namesto miru širimo oboroževanje, namesto bogastva jezikov širimo diskriminacijo, namesto upora širimo sprenevedanje! FOTO: Shutterstock

Že leta 1954 je to nakazal Unesco s priporočilom, da se v šole uvede mednarodni jezik esperanto, ker ima nezamenljiv izobraževalni ter vzgojni pomen. Podobno je pred leti posebna komisija akademikov in strokovnjakov v evropskem parlamentu priporočila esperanto kot uvodni jezik za pouk tujih jezikov. A evropski in naši politiki ostajajo neomajni v pripravah na vojno z oboroževanjem in v nadaljevanju jezikovne diskriminacije s tako imenovano svetovno angleščino.

Če pometemo še pred lastnim pragom, pa moramo poudariti odločitev o obveznem (prisilnem) pouku angleščine, istočasno s slovenščino, v prvih razredih osnovne šole. Ob tem molk vseh mogočih ustanov, stroke in razumnikov že meji na nadaljevanje zgodbe o Butalcih. Gre za načrtni sistem pouka tujega jezika, ki seveda globoko vpliva na mlade. Poglabljanje bralne nepismenosti v slovenščini je samo eden od negativnih vplivov, ki bodo vsako leto večji in bodo imeli še daljnosežne posledice.

Postati moramo družba branja in branje živeti

Toliko ob mednarodnem dnevu miru, ob dnevu evropskih jezikov in o naši politični pismenosti. Namesto miru širimo oboroževanje, namesto bogastva jezikov širimo diskriminacijo, namesto upora širimo sprenevedanje! Naša brezbrižnost, naše hlapčevanje imperialnim interesom, potrošniški družbi in egoizmu so dokaz padanja naše politične pismenosti. Padanje bralne pismenosti mladih pa je samo del padanja politične pismenosti odraslih.

Politiki so vedno znali poskrbeti zase, za svoje in pogosto tuje interese. Zato je skrajni čas, da za mir, za svoje materne jezike in za politično pismenost odraslih ter bralno pismenost mladih poskrbimo sami!

***

Janez Zadravec Klugler

Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor.