Ponovno o vladavini prava
Pravo ni »alfa in omega« vsega. Če bi na odročnem otoku živel en sam človek – ali bi potreboval pravo?!
Odpri galerijo
Kdo pa bo presodil, ali je bilo obnašanje pravilno? In odgovarjam: Čisto preprosto, merilo je zdravorazumski razmislek. Foto Reuters
Opozarjam na veliko napako, ki jo delajo mnogi, predvsem pravniki raznih vrst, pod njihovim vplivom tudi vseh vrst oblastniki in zakonodajalci oziroma pisci zakonov, pa seveda raznorazni politiki, »napumpani«, ker je moderno govoriti o pravu, pravnosti, pravni državi …
Vsi ti ne dojamejo, da je pravo le eno pomembnejših sredstev, ki služijo urejanju medčloveških odnosov (kjer je skupaj več ljudi, torej v vsaki družbi). Če bi na odročnem otoku živel en sam človek – ali bi potreboval pravo?! Že zato morate dojeti, da pravo ni »alfa in omega« vsega. Ne razumete in ne dojamete hierarhije. Na prvem mestu je vedno človek. Šele potem sledi pravo.
Kako nerazumne sklepe ali razmisleke delate, naj ponazorim z nekaj primeri. Ravno oni dan sem poslušal o zahtevi organov oblasti, naj ta in ta bolnišnica vrne denar, ker so ga porabili za nekaj drugega, kot je bilo predvideno v sklepu o odobritvi denarja za sanacijo izgub bolnišnic. Če pa so iz tega denarja nabavili karkoli, kar bi bilo v korist, da bi bolje izvrševali svoj posel (zdravljenje človeka), je nerazumno spotikati se, da so denar porabili mimo predvidenega. Če je bil nekdo na strani sovražnikov slovenskega naroda, se je nerazumno spotikati ob morebitne pravne napake iz preteklosti.
Isto je nasploh v sodstvu dandanes: Kako niste sposobni uvideti »velike slike« (angleško je pogosteje uporabljan izraz »big picture«)? Kakor da je pravo v svojih detajlih pomembnejše? Delate kot kakšen računalnik (brez razmisleka): vseeno mu je, ali napiše 0,01 ali 100.000! In taki ste: vseeno vam je, če je kdo povzročil smrt ali poškodbo človeka, za vas so enako pomembne vejice ali členi nekega pravnega akta. Kakor v cestnem prometu: trdim, da smem čez cesto tudi zunaj prehoda za pešce, če ne ogrožam ali ne oviram nikogar. Tako mi je neka policajka pred letom dni zabrusila, da nič ne bo pisala o mojem neoviranju prometa – njej je bilo pomembno, da nisem šel čez zebro. Niste skratka sposobni zaznati hierarhije v celotni verigi prava (namena zakonske ureditve, torej pravilnega in človeškega obnašanja).
Seveda pa se postavi vprašanje (Krivic bi ga zanesljivo postavil): Kdo pa bo presodil, ali je bilo obnašanje pravilno? In odgovarjam: Čisto preprosto, merilo je zdravorazumski razmislek. Da bi ga bil zmožen, pa ni treba biti izobražen pravnik. Dovolj je biti politično ali ideološko nevtralen – nepristranski (česar je sposobna vsaj povprečno razgledana in inteligentna oseba, ne pa nekateri ideološko zaslepljeni posamezniki).
Za ilustracijo še vic o Gorenjcih (ki slovijo po svoji škrtosti). Gorenjec se ponesreči v prometni nesreči, mimoidoči mu strga srajco, da bi ustavil krvavitev (ali mu masiral srce). In ko se ta Gorenjec čisto pozdravi, zahteva od tega mimoidočega, ki mu je rešil življenje ali vsaj resno poškodbo, povračilo za raztrgano srajco. Skratka: za tega Gorenjca sta enakovredna njegovo življenje in srajca. Kdor daje prav takemu razmišljanju, je pač en velik primitivec.
Vsi ti ne dojamejo, da je pravo le eno pomembnejših sredstev, ki služijo urejanju medčloveških odnosov (kjer je skupaj več ljudi, torej v vsaki družbi). Če bi na odročnem otoku živel en sam človek – ali bi potreboval pravo?! Že zato morate dojeti, da pravo ni »alfa in omega« vsega. Ne razumete in ne dojamete hierarhije. Na prvem mestu je vedno človek. Šele potem sledi pravo.
Kako nerazumne sklepe ali razmisleke delate, naj ponazorim z nekaj primeri. Ravno oni dan sem poslušal o zahtevi organov oblasti, naj ta in ta bolnišnica vrne denar, ker so ga porabili za nekaj drugega, kot je bilo predvideno v sklepu o odobritvi denarja za sanacijo izgub bolnišnic. Če pa so iz tega denarja nabavili karkoli, kar bi bilo v korist, da bi bolje izvrševali svoj posel (zdravljenje človeka), je nerazumno spotikati se, da so denar porabili mimo predvidenega. Če je bil nekdo na strani sovražnikov slovenskega naroda, se je nerazumno spotikati ob morebitne pravne napake iz preteklosti.
Opozarjam na veliko napako, ki jo delajo mnogi, predvsem pravniki raznih vrst, pod njihovim vplivom tudi vseh vrst oblastniki in zakonodajalci ... Foto Jože Suhadolnik
Isto je nasploh v sodstvu dandanes: Kako niste sposobni uvideti »velike slike« (angleško je pogosteje uporabljan izraz »big picture«)? Kakor da je pravo v svojih detajlih pomembnejše? Delate kot kakšen računalnik (brez razmisleka): vseeno mu je, ali napiše 0,01 ali 100.000! In taki ste: vseeno vam je, če je kdo povzročil smrt ali poškodbo človeka, za vas so enako pomembne vejice ali členi nekega pravnega akta. Kakor v cestnem prometu: trdim, da smem čez cesto tudi zunaj prehoda za pešce, če ne ogrožam ali ne oviram nikogar. Tako mi je neka policajka pred letom dni zabrusila, da nič ne bo pisala o mojem neoviranju prometa – njej je bilo pomembno, da nisem šel čez zebro. Niste skratka sposobni zaznati hierarhije v celotni verigi prava (namena zakonske ureditve, torej pravilnega in človeškega obnašanja).
Seveda pa se postavi vprašanje (Krivic bi ga zanesljivo postavil): Kdo pa bo presodil, ali je bilo obnašanje pravilno? In odgovarjam: Čisto preprosto, merilo je zdravorazumski razmislek. Da bi ga bil zmožen, pa ni treba biti izobražen pravnik. Dovolj je biti politično ali ideološko nevtralen – nepristranski (česar je sposobna vsaj povprečno razgledana in inteligentna oseba, ne pa nekateri ideološko zaslepljeni posamezniki).
Za ilustracijo še vic o Gorenjcih (ki slovijo po svoji škrtosti). Gorenjec se ponesreči v prometni nesreči, mimoidoči mu strga srajco, da bi ustavil krvavitev (ali mu masiral srce). In ko se ta Gorenjec čisto pozdravi, zahteva od tega mimoidočega, ki mu je rešil življenje ali vsaj resno poškodbo, povračilo za raztrgano srajco. Skratka: za tega Gorenjca sta enakovredna njegovo življenje in srajca. Kdor daje prav takemu razmišljanju, je pač en velik primitivec.
