Poskus obuditve klinično mrtvega mirovnega procesa

Veliko se govori o genocidu v Gazi, zdaj tudi že v južnem Libanonu, pa delno tudi že na Zahodnem bregu, kjer imajo Palestinci samoupravo. Se zdi, da je to postalo že moderno. Politiki in novinarji, ne samo pri nas, radi dajejo tovrstne izjave. Če razmišljaš drugače, bolje, da si tiho.

»Večni« premier bo do volitev stavil na izredne razmere

Jaz že od začetka vidim stvari zelo drugače. To, kar se dogaja v Gazi, južnem Libanonu in na Zahodnem bregu, ni genocid.

Genocid je bil v Bosni, ko so paravojaške enote bosanskih Srbov pobijale muslimanske moške samo zato, ker so bili Muslimani. Mlade ljudi in starejše moške, neoborožene, pobili so več kot 8000 ljudi. Ob tem so podirali džamije in tako očistili bodočo Republiko Srbsko. To je bil tudi etnocid, ne samo genocid.

Genocid je bil med drugo svetovno vojno, ko so nacisti pobili šest milijonov Judov, moških, žensk in otrok. To je bil genocid.

Ni pa genocid, kar počne Izrael, ko obvešča Palestince, da bodo bombardirali, da naj se umaknejo, kam naj se umaknejo, še šotore jim preskrbijo.

Ali počne kaj takega Putin, ko bombardira ukrajinske brate, o katerih pravi, da so Rusi, saj ukrajinskega naroda ne priznava.

Seveda so to težke stvari, to pomikanje naprej – nazaj, pa porušeni domovi. Ljudje veliko trpijo. Vendar so si Palestinci kar precej tudi sami krivi.

Že leta 1948 bi lahko imeli svojo državo. Ponujeno jim je bilo in nihče jim tega ne bi mogel vzeti. Predlog OZN je bil, da se na območju Palestine ustanovita dve državi, judovska država in država palestinskih Arabcev. Toda ne, oni so hoteli celotno Palestino, od reke Jordan pa do morja, torej brez Izraela.

To ne bi bilo prav, saj so tudi Judje ves čas živeli tam, če pogledamo malo bolj v zgodovino, so bili tam prej kot Arabci.

Od takrat naprej palestinski Arabci delajo vse narobe in v svojo škodo. Še vedno nekateri sanjajo o Palestini od reke Jordan do morja. Teh ni malo, npr. Hamas, ki ga Palestinci in njihovo trpljenje niti ne zanimajo. Edino, kar zanima Hamas, pa verjetno tudi Hezbolah, je uničenje Izraela kot države.

V zvezi z Gazo naj še dodam, da Gaza ni ozemlje, ki bi Izrael posebej zanimalo, ni njihovo zgodovinsko ozemlje, kot oni temu pravijo. Izrael je Gazo okupiral v eni od vojn z Arabci, natančneje z Egiptom.

Ariel Šaron in njegova vlada sta to ozemlje vrnila Egiptu. Zato so vse Izraelce, ki so naseljevali Gazo, tako ali drugače, tudi na silo preselili v Izrael. In ne le to, tudi tiste Izraelce, ki so do takrat pomrli v Gazi, so prekopali in pokopali v Izraelu. Tako v Gazi ni bilo nobenega Izraelca več, ne živega ne mrtvega. In takšno Gazo so ponudili Egiptu.

Egipt je to ponudbo zavrnil. Nočejo Gaze, čeprav je to njihovo ozemlje. Mogoče bi hoteli Gazo brez Palestincev, tega ne vem.

Naj še dodam, ob zadnji intervenciji Izraela v Gazi, katere cilj je bil uničenje Hamasa in se še ni povsem končala, je Egipt povsem zaprl, hermetično zaprl mejo z Gazo. Da ja ne bi kak Palestinec prešel na egiptovsko stran. To navajam samo kot primer arabske solidarnosti s Palestinci. Za vse je pa »kriv« Izrael.

Medtem ko so se arabske države že sprijaznile z obstojem Izraela in vidijo tudi velike prednosti v sodelovanju z Izraelom, je tu še Iran, ki ni arabska država in edini še ogroža Izrael.

Tukaj je treba povedati, da te in nobene druge vojne z Iranom ne bi bilo, če Homeini, mislim, da okrog leta 1976, ne bi izpeljal svoje revolucije, s katero je vzpostavil režim, izrazito nedemokratičen režim, ki zdaj strelja po svojih ljudeh, na demonstracijah tudi s pravimi naboji.

Nič nimajo proti Iranu Američani in ne Izraelci, imajo pa proti njihovemu režimu, ki ogroža in napada Izrael, s podizvajalci in tudi direktno.

Veseli me, da se naša politika do Izraela spreminja, z več razumevanja za Izrael, ne samo iz pragmatičnih razlogov, tudi iz razlogov pravičnosti. Ni Izrael kriv za vse.

***

Marjan Švirt, Črnomelj