Pošteno javno odločanje

Volitve so lahko poštene le v primeru, ko imajo vsi zainteresirani na strani politike enake možnosti. Prva enaka možnost je dostop do medijev, oglaševanja. Za poštene volitve to ne sme biti odvisno od razpoložljivih sredstev, vsi sodelujoči bi morali imeti popolnoma enake logistične možnosti, ki bi jih določil zakon in te možnosti oglaševanja in informiranja bi za vse morale biti brezplačne. Strošek bi plačala država in bil bi sorazmerno zelo majhen, manjši od kakega referenduma, ki se sploh ne bi smel zgoditi.

Barometer: Politična krajina se znova vse bolj polarizira

Drug pogoj enakih možnosti je fizična dostopnost do volišč. Ta ne bi smela odločati o udeležbi, zato bi morale biti volitve možne tudi preko elektronskih poti, kjer nedvomna identifikacija posamezne osebe ni nobena težava. Danes lahko elektronsko pošiljamo milijone in številne zelo pomembne dokumente, ne moremo pa voliti! Težko verjamem, da smo tako zelo zaostali.

Kako bi politične stranke reševale ključna razvojna vprašanja države

Seveda je enako z referendumi, ki bi se morali odvijati le največ enkrat na leto z več vprašanji, kar bi bilo racionalno in velik prispevek k razreševanju političnih vprašanj.

Zakaj DVK ali predsednica države ne predlagata vsebine zakona, ki bi omogočal pošteno javno odločanje? Od političnih strank tega zagotovo ne moremo pričakovati.

***

Bojko Jerman, Dolsko.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.