Potratnost porabe javnega denarja v Sloveniji

Kaže, da bomo morali v prihodnosti nameniti veliko denarja za obrambo (proti komu pa?). Za mnoge države bodo to kar veliki stroški. Generalni sekretar Nata Mark Rutte kot finančne vire za obrambo omenja šolstvo, zdravstvo in verjetno tudi druge pomembne javne dejavnosti. Gre torej za oboroževanje na račun siromašenja državljanov.

Ali se Slovenija lahko izogne morebitnim katastrofalnim posledicam v javnem šolstvu, javnem zdravstvu in morda tudi na drugih ekonomskih in socialnih področjih? V zvezi z morebitnim ustreznim reševanjem tega problema razmišljajo o znižanju stroškov tudi mnoge druge države. Glede na velikost konkretnih držav, število prebivalcev in ekonomsko razvitost pa so predlogi za zniževanje javnih izdatkov v državah zelo različni.

V nadaljevanju predlagamo teoretične možnosti, s katerimi bi se v prihodnosti, kljub velikim javnim izdatkom za obrambo, lahko tudi v Sloveniji izognili pomanjkanju javnega denarja na področju sociale in na drugih pomembnih javnih področjih.

V primerjavi z drugimi državami ugotavljamo, da imamo v Sloveniji na področjih oblastnega vodenja in upravljanja države relativno preveč zaposlenih. Javni izdatki za plačevanje njihove dejavnosti na teh področjih so zato zelo visoki, morda celo previsoki z zgoraj omenjenih vidikov drugih držav.

Posebnosti organizacijske strukture in zaposlenih v slovenskem političnem sistemu in možnosti sprememb: državni zbor (parlament) ima 90 poslancev. Brez težav bi lahko uspešno odločal z nekaj manjšim številom sposobnih poslancev. Vlada ima preveč ministrstev (Švica jih ima osem, Nemčija 18, Slovenija 20). Nemčija se je odločila zelo skrčiti državni birokratski aparat (število zaposlenih in javnofinančno porabo). To bi se dalo narediti tudi v Sloveniji. V Sloveniji je preveč tudi občin (imamo jih 212). Predlagam, da se ponovno odločimo za primerno število pokrajin (okrožij, deželnih enot), ki bodo pomagale odločati vsem ali posameznim vanje vključenim občinam na področjih politike, ekonomike in sociale ter pri razumnem odločanju o potrebnih, manj potrebnih ali predragih investicijah v konkretni časovno načrtovani prihodnosti.

Če se bo Slovenija s spremembo Ustave odločila za omenjene spremembe upravljanja in vodenje države, bo državni oblastni aparat potreboval precej manj zaposlenih, zmanjšala se bo tudi poraba javnega denarja. Pri zaposlovanju pa bomo morali biti pozorni na kakovost in moralno obnašanje zaposlenih in ne na kvantiteto politikov. Sodobne oblastne politike vse manj zanimata prava demokracija in skrb za kakovost življenja večine ljudi v njej, zanimajo pa jih izdatki za obrambo, avtoritarna oblast in denar v lastnem žepu.

V prihodnosti bodo morali biti vodilni oblastni politiki zelo sposobni in razumni ter v korist družbene skupnosti tudi pošteni. Za kakovostno in pravočasno opravljanje zakonskih kompetentnih oblastnih nalog naj imajo tudi samo resnično potrebno število sodelavcev. Dobro bi bilo, da bi imeli v oblastni politiki tudi več strokovnjakov, ki imajo prirojeno inteligenco in so bolj sposobni razmišljati o boljši prihodnosti države in služenju državljanom.

***

Dr. Marjan Česen, Kranj

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.