Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

Nujnost povezovanja tehničnih in družboslovnih ved v zelenem prehodu

Za uspeh slovenske družbe, velikega in kompleksnega sistema, je treba različne akterje povezati, oblikovati zavedanje, da smo za uspešen prehod pomembni vsi.
Slovenija ima dobro razvito družboslovje in dobro razvito zavedanje o potrebnosti in pomenu zelenega prehoda. FOTO: Tomi Lombar
Slovenija ima dobro razvito družboslovje in dobro razvito zavedanje o potrebnosti in pomenu zelenega prehoda. FOTO: Tomi Lombar
Črt Poglajen
17. 1. 2026 | 05:00
5:39

Mag. Aleksander Mervar, direktor družbe Eles, je v pogovoru z Alijem Žerdinom dejal, da so pametna omrežja hrbtenica zelenega prehoda. Kar vsekakor drži. Če hočemo narediti izrazit razvojni korak naprej, je z energijo treba razpolagati bolje in učinkoviteje. Bi pa bilo pri imenovanju pametnih omrežij za hrbtenico zelenega razvoja treba opozoriti na dejstvo, da še tako prožna hrbtenica brez ustreznih možganov in srca ostaja le del okostja. Ko to sprejmemo, sprejmemo nujnost tesnega povezovanja inovacij na ravni inženiringa in ekonomije z nalogami, ki jih znotraj zelenega prehoda lahko izvajajo zgolj vede, ki imajo za to potrebno orodje. Se pravi politologija, sociologija in humanistika.

image_alt
Na smeh mi gre, ko poslušam, da je EU pri oskrbi z energenti neodvisna

Če se v izhodišču strinjamo s trditvijo, da lahko inženirji in ekonomisti prispevajo k prožnosti hrbtenice zelenega prehoda, so družbene vede tiste, ki lahko pomagajo zares razumeti, kako ljudje v času podnebne krize razmišljajo, delujejo in se odločajo.

Šele ob zavedanju dejstva, da se energetske objekte ne postavlja v prazen prostor in da je skupnost, v okvir katere se posamezen objekt umešča, zavoljo tega pomemben akter, se izzive, s katerimi se danes srečujejo malodane vsi postopki umeščanja pomembnih infrastrukturnih objektov v prostor, lahko naslovi zares učinkovito. Pogosto se jih lahko celo odpravi, še preden bi se docela sploh razvili. Spregledano je namreč dejstvo, da so projekti umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor mnogo dolgotrajnejši in dražji, kot bi lahko bili, ker v njihovi pripravi tehnične in družboslovne vede ne sodelujejo dovolj aktivno. Diskurz zaradi tega ostaja enodimenzionalen. Z diskurzom pa tudi jezik, ki je uporabljen, razumevanje ciljev, pa tudi naslavljanje problemov. Povedano drugače: investitorji ne razumejo pogleda ljudi, ljudje pa ne razumejo pogleda investitorjev.

image_alt
Nevarnost razgradnje evropske trajnostne arhitekture

Da v zelenem prehodu povezovanje tehničnih in družboslovnih ved ne predstavlja ne nerazumne ne pretirane zahteve in da je bolj aktivno sodelovanje med državo, gospodarstvom in javnostjo zares nujno, kažejo primeri iz tujine.

Na Nizozemskem so pri načrtovanju novih jedrskih objektov v občini Borsele burno družbeno razpravo predvideli vnaprej. Namesto da bi ljudi prepričevali o pravilnosti posameznih tehničnih rešitev, so organizirali deliberativni forum, v katerem so naključno izbrani prebivalci skupaj s strokovnjaki razpravljali o pogojih, pod katerimi bi bili pripravljeni sprejeti nove objekte. Država in gospodarstvo sta postala dejavna akterja družbenega diskurza, hkrati pa sta v razpravo vključila državljane.

image_alt
Zlom britanske naftne in plinske industrije

Komunikacija je postala dvosmerna, vključujoča in osnovana na dejstvih. In rezultat? Ne le da so v razpravi o izgradnji dveh jedrskih elektrarn na Nizozemskem dosegli družbeni konsenz, prebivalci, ki na začetku postopka niso bili pretirano zainteresirani ne za energetiko ne za zeleni prehod, so postali aktivni partnerji pri energetskem razvoju svojega okolja. Svojih odločitev niso več vezali na strah ali predsodke, ampak na racionalno razpravo. Na podatke. Na pluse in minuse. Energetska podjetja, ki so tradicionalno veljala za tehnokratske organizacije, so postala priznana kot pomembni akterji družbenega dialoga – in to ne kljub svoji tehnični usmerjenosti, ampak prav zaradi te. Svojo primarno dejavnost so bila sposobna videti v širšem kontekstu delovanja družbe, soočanju z družbenimi problemi in izzivi, s katerimi se pri zelenem prehodu sooča celotna družba.

image_alt
Evropa brez energije in vizije: zakaj bo leto 2026 za večino leto brez rasti

Da bi omogočili uspeh slovenske družbe kot velikega in kompleksnega sistema, je treba različne akterje povezati, oblikovati zavedanje, da smo za uspešen prehod pomembni vsi in da je jezik in komunikacijo treba prilagoditi družbi, ne družbo jeziku in komunikaciji. Vključevanje ljudi ne vodi v upočasnjevanje projektov. Ravno nasprotno. Vključevanje ljudi vodi v njihovo pospešitev in pocenitev. S participacijo je mogoče priti do soglasja in preprečitve desetletja dolgih sporov, ki zavirajo izvedbo projektov. Vztrajanje pri zatečenih političnih (in poslovnih) praksah in nadaljnje odrivanje družboslovja od oblikovanja energetske politike pa vodi v to, da bodo reakcije ljudi načrtovalcem energetskih objektov še naprej nerazumljive, ljudem pa bo še naprej nerazumljivo, s čim se soočajo tisti, ki energetski sistem oblikujejo na ravni države.

Slovenija ima dobro razvito družboslovje in dobro razvito zavedanje o potrebnosti in pomenu zelenega prehoda. S tem pa tudi priložnost, da zastarelo prakso demokratičnega pragmatizma, ki temelji na odločanju za zaprtimi vrati in pogovoru med izbranimi člani stroke, spremeni v vključevanje in ekološko modernizacijo.

***

Dr. Črt Poglajen, analitik trajnostnega razvoja.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

 

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine