Pravopisna vojna, drugič

Igor Bratož je kritično izpostavil tri jezikovne »novosti«, ki jih nekateri skušajo uveljaviti v naši knjižni materinščini.

Prva je na novo uvedeni podčrtaj pri navajanju oseb moškega in ženskega spola. Namesto »zdravnik-ca« (z vezajem) naj bi zapisovali le »zdravnik_ca« (s podčrtajem). Zato, da poleg moškega in ženske vključimo še pripadnike LGBTQIA+.

Kdo mora biti zmagovalec pravopisne vojne

Druga je »novost« Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je sklenil, da v pravilnikih in pisnih aktih Filozofske fakultete zapisi v ženskem spolu nadomeščajo zapise v moškem spolu. Ni prav zapisati »profesor Peter Smrekar je imenovan za …«, temveč le »profesorica Peter Smrekar je imenovana za …«. S tem sklepom fakulteta torej moškega spreminja v žensko.

Tretja »noviteta« je nasprotna drugi, saj žensko spremeni v moškega. Namesto »Tanja Fajon je sporočila, da …« ali (skladno z živim govorom) »Fajonova je sporočila, da …« nekateri zapisujejo »Fajon je sporočila, da …«. Priimek Fajon je namreč moškega (slovničnega) spola, Tanja pa nasprotno ženskega. To dvoje pa ne more iti skupaj.

Tem »novostim« se novinar Bratož kar »debelo čudi«. To čudenje je utemeljeno. Zakaj? Pa pojdimo po vrsti.

Komisijo pri SAZU zmotil predlog pravopisa, ZRC: To je zavajanje

Najprej podčrtaj. Če zapišemo »zdravnik_ca«, naj bi to pač pomenilo, da s podčrtajem med zdravnike in zdravnice vštevamo pripadnike LGBTQIA+. Neumnost do neba! Gej kot gej zdravnik in lezbijka kot lezbijka zdravnica? Saj vendar samostalnika zdravnica in zdravnik – ki kažeta le na slovnični spol – poimenujeta poklic v medicini, besede gej, lezbijka itd. pa spolno usmeritev. Zdravnik je kot oseba lahko usmerjen gejevsko in zdravnica lezbijsko; a gej kot gej (brez diplome iz medicine) ni zdravnik, lezbijka kot lezbijka pa ne zdravnica. Iz povedanega je razvidno, da je v zapisu »zdravnik_ca« podčrtaj odveč, saj že zapis zdravnik-ca vključuje osebe vseh naravnih spolov; zdravniki-ce so lahko po spolu moški, ženske in pripadniki LGBTQIA+.

Enako kakor podčrtaj je brez slovnične utemeljitve odločitev Filozofske fakultete na ljubljanski univerzi, da zapisi v ženskem spolu v fakultetnih aktih nadomeščajo zapise v moškem spolu. A nezapisane notranje zakonitosti slovenskega jezika trdijo nasprotno: da zapis v množinskem (ne edninskem) moškem spolu lahko zajema tudi preostale spole. V povedi »Politiki se pa še naprej prepirajo« izraz »politiki« vključuje prav vse spole: moške, ženske, geje, lezbijke itd. Poved »Slavistke so se zbrale« pa zajema le slavistke ženskega spola. Odločitev, da zapisi v ženskem spolu lahko nadomeščajo zapise v moškem spolu, je zato zgrešena. Nič nenavadnega ni, da so se ji pred leti mnogi rogali.

Pisma inštitutu: Ne uničujte Slovenski Jezik!!

In priimki v moškem spolu, ki jih ženske imajo v uradnih dokumentih? Tudi v rabi teh ni vse tako, kot naj bi bilo po notranjih zakonih našega jezika. K nam so se vsilili iz nemščine, ki priimkov v ženskem spolu ne pozna, in izpodrinili domače priimke v pridevniški obliki: na primer Cvetka Žagar, ne pa Cvetka Žagarjeva, Vida Zupanič in ne Vida Zupaničeva. Čeprav so ti priimki v moškem spolu, je to še kar sprejemljivo, ker je ob njih zapisano tudi ime v ženskem spolu. A ne zvenijo v duhu našega jezika, če jih zapišemo brez osebnega imena ali drugih določil, iz katerih je razviden ženski spol. Ne »Bucik je razočarana«, ampak »Ana Bucik je razočarana« ali »smučarka Bucik je razočarana« ali tudi »Bucikova je razočarana«.

Kot vidimo, se vse tri »novosti« navezujejo na spol. Ta pa ni en sam. Prvi je slovnični, drugi pa naravni. Slovnični so trije (moški, ženski, srednji), a naravnih množica (moški, ženski, LGBTQIA+). Za vse pa zgolj beseda spol! Nič čudnega, da jih slabo ali sploh ne razlikujemo ter ene in druge mešamo. In delamo napake. Novinar Igor Bratož ima zelo natančen čut za jezik, da je opozoril na vse to.

***

Jože Hočevar, Portorož.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.