Predčasne volitve v dolini sv. Florjana
Večina predsednikov vlad v samostojni Sloveniji se je poslovila predčasno, le dva sta vzdržala ves mandat.
Odpri galerijo
Sedanji predsednik vlade Marjan Šarec je na tem mestu že dobrih 15 mesecev. Foto Uroš Hočevar
Predsednik stranke SDS Janez Janša je v začetku decembra lani javno ugotavljal, da pričakuje predčasne državnozborske volitve, resda ne v kratkem, saj so ljudje utrujeni od volitev in stranke finančno iztrošene.
In kaj pravi statistika o tem? Pritrjuje, saj se je večina predsednikov vlad v samostojni Sloveniji poslovila predčasno (Lojze Peterle, Andrej Bajuk, Anton Rop, Borut Pahor, Alenka Bratušek in Miro Cerar), le dva pa sta vzdržala ves mandat: Janez Drnovšek (1993–1997) in Janez Janša (2004–2008). A tudi onadva novega mandata nista dokončala, ne prvi (1997–2000, 2000–2002) in ne drugi (2012–2013). Res pa je, da ima Janez Drnovšek še vedno časovni rekord v trajanju predsedovanja vladi, nepretrgano dobrih osem let (1992–2000) in skupaj deset let, doslej najkrajše obdobje pa Andrej Bajuk (leta 2000, slabega pol leta) in Janez Janša (2012–2013, 13 mesecev). Sedanji (Marjan Šarec) je na tem mestu že dobrih 15 mesecev.
Nekaterim se zdi bolj pošteno, da bi bil predsednik vlade iz stranke, ki bi na volitvah zbrala največ poslancev. A pozabljajo prve demokratične volitve (april 1990) v takrat še ne samostojni Sloveniji, kjer je največ glasov dobila (zmagala!?) SDP (Ciril Ribičič) s 14 delegati, druga je bila stranka ZSMS (Jožef Školjč) z 12 delegati, tretja SKD (Lojze Peterle) z 11 delegati. Vseeno pa (16. maja 1990) predsednik prvega demokratično izvoljenega izvršnega sveta (ki je bil pozneje preimenovan v vlado) Skupščine Republike Slovenije ni postal ne zmagovalec Ciril Ribičič in ne vsaj prva rezerva (Jožef Školjč), kot bi bilo menda pošteno, ampak Lojze Peterle – preprosto zato, ker je dobil največ glasov delegatov vseh zborov (184 od 220) v tedanji skupščini.
Na volitvah v državni zbor 4. decembra 2011 pa je stranka Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija zmagala (?) z 28 poslanci. A je februarja 2012 predsednik nove slovenske vlade postal ravno Janez Janša.
Palica ima dva konca.
In kaj pravi statistika o tem? Pritrjuje, saj se je večina predsednikov vlad v samostojni Sloveniji poslovila predčasno (Lojze Peterle, Andrej Bajuk, Anton Rop, Borut Pahor, Alenka Bratušek in Miro Cerar), le dva pa sta vzdržala ves mandat: Janez Drnovšek (1993–1997) in Janez Janša (2004–2008). A tudi onadva novega mandata nista dokončala, ne prvi (1997–2000, 2000–2002) in ne drugi (2012–2013). Res pa je, da ima Janez Drnovšek še vedno časovni rekord v trajanju predsedovanja vladi, nepretrgano dobrih osem let (1992–2000) in skupaj deset let, doslej najkrajše obdobje pa Andrej Bajuk (leta 2000, slabega pol leta) in Janez Janša (2012–2013, 13 mesecev). Sedanji (Marjan Šarec) je na tem mestu že dobrih 15 mesecev.
Predsednik stranke SDS Janez Janša je v začetku decembra lani javno ugotavljal, da pričakuje predčasne državnozborske volitve. Foto Matej Družnik
Nekaterim se zdi bolj pošteno, da bi bil predsednik vlade iz stranke, ki bi na volitvah zbrala največ poslancev. A pozabljajo prve demokratične volitve (april 1990) v takrat še ne samostojni Sloveniji, kjer je največ glasov dobila (zmagala!?) SDP (Ciril Ribičič) s 14 delegati, druga je bila stranka ZSMS (Jožef Školjč) z 12 delegati, tretja SKD (Lojze Peterle) z 11 delegati. Vseeno pa (16. maja 1990) predsednik prvega demokratično izvoljenega izvršnega sveta (ki je bil pozneje preimenovan v vlado) Skupščine Republike Slovenije ni postal ne zmagovalec Ciril Ribičič in ne vsaj prva rezerva (Jožef Školjč), kot bi bilo menda pošteno, ampak Lojze Peterle – preprosto zato, ker je dobil največ glasov delegatov vseh zborov (184 od 220) v tedanji skupščini.
Na volitvah v državni zbor 4. decembra 2011 pa je stranka Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija zmagala (?) z 28 poslanci. A je februarja 2012 predsednik nove slovenske vlade postal ravno Janez Janša.
Palica ima dva konca.
