Preferenčni glas, NSi in Svoboda: kdo v resnici sabotira voljo volivcev

Ljudmila Novak pravi, »vsaka velika stranka bi morala vnaprej razmišljati o tem, da bo potrebovala partnerje, in ravnati bolj korektno. NSi ima zelo negativne izkušnje s stranko Gibanje Svoboda v zadnjem obdobju zaradi vseh ovadb, podtikanj, afer in podobno. Zato ni zaupanja do te stranke.«

Tretji blok odločilen za usodo Roberta Goloba

Očitno bi Gibanje Svoboda moralo preprečiti kazensko ovadbo poslancev NSi; Mateja Tonina, Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata, ki so jo vložili mariborski kriminalisti na podlagi utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.

Ali stranka NSi, ki ima v programu delovanja zapisan tudi boj proti korupciji, pričakuje, da bo Gibanje Svoboda vplivalo na delo policije, namesto da bi se potrudili, sodelovali v preiskavi in oprali svoje ime, če ga lahko?

Komisija za preprečevanje korupcije je sprejela sklep, da se zoper občino Škofljica, v kateri je Robert Ilc, tajnik NSi, podžupan in občinski svetnik, uvede preiskavo zaradi suma kršitev določb omejitev poslovanja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, kajti zaznana so tveganja glede vloge občinskega svetnika Ilca pri poslovanju s subjekti, v katerih so lastniško udeleženi njegovi sorodniki.

V primeru »obvodnega financiranja« Inštituta Janeza Evangelista Kreka, v katerem igra pomembno vlogo Robert Ilc, tajnik NSi, je pomenljivo to, da je parlamentarna komisija morala pridobiti dokumentacijo preko sodišča. Jernej Vrtovec oziroma NSi, ki stoji za inštitutom, pa v program zapišejo, da se bodo zoperstavili korupciji, ki predstavlja enega največjih izzivov naše države.

Spoštovana Ljudmila Novak, menim, da je pravilno, da se zadeve raziščejo po rednih pravnih poteh. V družbi, v kateri živimo, je državljanska dolžnost, da če zaznamo kršitev, to prijavimo ustreznim organom, ki zadevo raziščejo skladno z zakonsko določenimi pristojnostmi.

Pravite, da bi morale stranke vnaprej razmišljati o tem, da bodo potrebovale partnerje. Preferenčni glas je na referendumu leta 2024 prejel 70,89-odstotno podporo. Gibanje Svoboda je pripravilo predlog preferenčnega zakona in ga uskladilo s pomisleki NSi. Stanka NSi je potem umaknila podporo zakonu, ki je bil zapisan po njihovem merilu. Filozof Mladen Dolar je nedavno zapisal, da je nezmožnost premisleka o skupnem dobrem zaznamovalo zadnjih 25 let v politiki. Prav odrekanje podpore zakonu o preferenčnem zakonu je zame dokaz, da NSi ne razmišlja o skupnem dobrem.

Škof Saje je v velikonočni poslanici opozoril na zahtevne razmere v sodobnem svetu, kjer se »rušijo temelji zaupanja«, družbo pa zaznamujejo razdeljenost, manipulacije in relativizacija vrednot. Kot odgovor na takšne razmere vidi velikonočno sporočilo, ki spodbuja gradnjo dialoga, sprave in kulture življenja (vir MMC RTV SLO).V programu NSi je zapisano, »naše poslanstvo je, da odgovorno delamo za dobro vseh ljudi«. Glede na zadnje nastope Jerneja Vrtovca ugotavljam, da ne vidim nobenega spodbujanja dialoga, sprave v dobro vseh ljudi, temveč za izključevanje v korist peščice najbogatejših. Kako je to povezano s krščansko vero, ki poudarja prijateljski odnos do Boga (papež Leon, 14. januarja 2026) in ljudi, pa ne vem.