Še nekaj o dr. Gregorju Kavčiču

Prejšnji teden sem po teku na Klobuku, gozdu nad Vrhovci, predmestju Ljubljane, v avtomobilu po radiu izvedel, da so v novomeški bolnišnici odpustili vodjo ortopedije dr. Gregorja Kavčiča. Prisluhnil sem, kot pač prisluhneš, ko kdo omenja tebi znane ljudi.

Aleksander Čeferin: Premlad sem za strica iz ozadja

Septembra 2020 sem preživel hudo nesrečo, padec z velike višine, ki so ga oskrbeli v UKC Ljubljana in potem še v Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije Soča ter v zdravilišču Dolenjske Toplice. Očitno sem padel na levi bok (padca se ne spomnim), ker je bila tam večina zlomov (stegnenice in medenice). Leto po padcu je kazalo, da sem jo odnesel brez trajnih posledic, ko so se pojavile bolečine v desni, nepoškodovani nogi.

Primer Gregor Kavčič: oglasil se je negovalni tim ortopedskega oddelka

Ker je pri padcu nastradala tudi hrbtenica (devet zlomov), je trajalo nekaj časa, preden so ugotovili vzrok bolečin – obraba kolčnega hrustanca zaradi nepravilnega obremenjevanja desne noge med okrevanjem.

Zdravnika za tri leta pošiljajo za rešetke

Desnica je pač morala prevzeti del bremena levice. Rešitev: operacija, do takrat pa mirovanje in protibolečinske tablete. Kar me je pripeljalo do dr. Kavčiča. Še pred tem sem v UKC Ljubljana izpolnil t. i. oxfordski test in dobil datum operacije – enkrat v letu 2028 – in kmalu zatem še obvestilo, da si lahko poiščem drugega izvajalca, saj mi zaradi čakalne vrste ne morejo zagotoviti primerne obravnave. Takrat sem shajal samo še z rednim jemanjem analgetikov.

Po mnenju, kaj storiti, sem vprašal kirurga, ki me je po padcu operiral po tisti hujši nezgodi, in izvedel, da imajo čakalne vrste zdravniki in ne operacije same. Predlagal je, naj poskusim v Novem mestu, kjer bi se dal operirati tudi sam, če bi imel podobne težave, saj dela v novomeški bolnišnici ortoped, dr. Kavčič, ki operira po novi metodi, s katero zelo skrajša čas okrevanja.

Odpeljal sem se do njegove ordinacije v Novo mesto (ki se res nahaja v bližini tamkajšnje bolnišnice kot tudi vse drugo v majhnem kraju, kot je Novo mesto), mu izročil dokumentacijo in povedal, da bi rad še kdaj v življenju tekel, če bi se dalo. Pogledal jo je, me pregledal še sam in pokimal: »Fuč je.« (Oziroma nekaj v tem smislu.)

Odpustili vodjo novomeške ortopedije, organi bodo stanje še preverjali

Dobil sem blokado, in sicer v diagnostične namene, ki je potrdila domneve o uničenem kolku, in nato datum operacije. 12. februarja letos mi je dr. Kavčič v novomeški bolnišnici vstavil endoprotezo desnega kolka. Naslednji dan sem bil doma.

Sredi maja sem bil spet tam. Zaradi okvarjenega kolesa (veriga se mi je zataknila med okvir kolesa in zadnjo verižnico) sem padel na operirani kolk. To se je zgodilo pod vrhom Pasje ravni nad Črnim Vrhom.

Žena, ki je bila z menoj, je ustavila domačina v kombiju in ta naju je s kolesi zapeljal do Polhovega Gradca, do najinega avtomobila, s katerim me je prav zaradi dr. Kavčiča odpeljala do urgence v Novem mestu. Hotel sem, da me on pregleda.

Zaradi bolečin sem vedel, da ne gre samo za podplutbe, kar je potrdilo tudi rentgensko slikanje – operirana stegnenica je počila na več mestih.

V soboto zvečer, malo pred polnočjo, se je pojavil v bolniški sobi v drugem nadstropju novomeške bolnišnice z rentgenskimi fotografijami moje desne noge. »Zbiram ekipo in takoj, ko bo operacijska prosta, vas bomo operirali. Proteza zgleda v redu, več bom pa vedel, ko pogledam od blizu. Zaradi zloma bom dal tri obroče okrog kosti, pa bo.«

V nedeljo ob pol enih zjutraj jih je dal pet in čez dva dneva sem bil doma. Spomnim se vzdušja, ki je vladalo v operacijski, ko sem ležal na mizi in čakal, da me uspavajo. Kot bi se dr. Kavčič po dolgem času dobil s prijatelji.

Nihče ni bil jezen name, da sem jim pokvaril sobotni večer. (In to se zdi človeku, okoli katerega brusijo nože, zelo pomembno.) V podobnem spominu so mi ostali tudi vsi in vse v belem in v modrem na oddelku. Prijazni ljudje, ki radi hodijo v službo.

Kavčič v zasebni kliniki delal občutno več od dovoljenj, ZZZS niso obveščali

Potem sem bil pri njem še enkrat, ko so mi iz noge odstranili šive, ker vztraja, da njegovim bolnikom te poberejo v novomeški bolnišnice in ne kje drugje, da jih lahko še sam pogleda. Čakal sem ga debelo uro, da je prišel iz operacijske sobe, s svoje šeste operacije tisti dan.

Ne vem, s čim in kako naj bi dr. Kavčič oškodoval javno zdravstvo, in ne bi se oglašal, če mu že v prvem prispevku in nato še v tistih, ki so sledili, ne bi očitali tudi tega, da mu ni mar za bolnike, da ne želi delati ob popoldnevih in da – če sem pravilno razumel – iz svoje bližnje ordinacije parazitira na račun bolnišnice.

***

Tadej Golob, Ljubljana.