
Naročite se
|Prijavite se
Andrej Bračič je v svojem prispevku v pismih bralcev opisal svoje videnje pomena ustavno zagotovljene pravice do življenja. Po njegovem prepričanju ta pravica ne more zajemati tudi pravice posameznika, da lahko konča svoje življenje, če se za to odloči. Naše ustavno sodišče je glede negativnega vidika uresničevanja človekovih pravic že odločilo.
Ko je pred leti obravnavalo ustavnost Šturmovega zakona o verski svobodi, je v obrazložitvi zapisalo, da pravica verovati obsega tudi negativni vidik te pravice, kar pomeni, da ima vsak tudi pravico, da ne veruje, če tega noče.
Konkretno zapiše, negativna svoboda vere pomeni, da posameznik ni dolžan imeti vere in da se o tem ni dolžan izreči, zaradi tega ga ni dovoljeno kakor koli kaznovati ali diskriminirati oziroma zapostavljati.
Razlaga ustavnega sodišča je logična. Če ne bi imeli pravice, da ne verujemo, ali pa pravice, da se ne udeležimo volitev, in pravice, da končamo svoje življenje, potem ne bi govorili o človekovih pravicah, ampak o dolžnostih.
Ustava opredeljuje človekove pravice, ne pa dolžnosti, kot izhaja iz Bračičeve razlage. Volilna pravica, pravica živeti in pravica verovati pomeni, da nas nihče, niti država, ne sme siliti, da verujemo, volimo ali živimo.
Še več, ustavno sodišče je v omenjeni odločbi zapisalo tudi to, da je država dolžna sprejemati ukrepe, ki ljudem pomagajo zagotavljati uresničevanje človekovih pravic. Konkretno, zapisalo je, da je država, čeprav je ločena od cerkve, zaradi zagotavljanja pravice do verske svobode dolžna iz proračuna financirati duhovščino in tudi drugače podpirati cerkev.
To je sicer zaradi načela ločenosti za mnoge lahko sporno, ne more pa biti sporno, ko gre za pomoč pri uresničevanju drugih človekovih pravic, saj ustava jasno določa, da nobena človekova pravica ni v podrejenem odnosu do katerekoli druge človekove pravice.
Tako določa ustava in tako stališče je zavzelo tudi ustavno sodišče. Pred sprejetjem zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bila zakonodaja v nasprotju z ustavnimi načeli, saj ne samo, da ni ustvarjala pogojev za uresničevanje ene od človekovih pravic, ampak je celo predpisovala kazni za vsakogar, ki bi prispeval k njenemu uresničevanju.
Razpis aktualnega referenduma, kot tudi predhodno zbiranje podpisov, bi moralo ustavno sodišče razglasiti za protiustavno.
***
Peter Brodarič, Novo mesto.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.
Komentarji