Romi, civili in represija: Kdaj je čas za palico?

Zanimiv je bil članek upokojenega kriminalista Jakoba Demšarja, ki je pisal o kriminalu in aktualni romski problematiki, tako kot tudi intervju Novice Mihajlovića s predsednikom romske fundacije za Evropo Željkom Jovanovićem. Gospod Željko je naklonjen Romom, a govori o pravih stvareh. Tehtati, kdo je večja žrtev, Romi ali »civili« (večinski narod), ni lahko. Oboji so, po mojem. Vemo pa, kdo mora rešiti to zagonetko. Ni dovolj odškrniti nekaj denarja iz proračuna za Rome, potem pa naj se drugi ukvarjajo z njimi.

Kakorkoli se Rom izobrazi, kamorkoli se preseli, rasizmu težko ubeži

Se spomnite zgodbe Strojanovih iz Ambrusa? Predsednik Drnovšek jih je prišel reševat, vaščane pa je vprašal, ali so sploh ljudje. O tem, da je ta romska družina ustrahovala vaščane, jih izsiljevala in jim kradla, mediji niso na veliko pisali. V zadnjem času je bilo več poročil, kaj se dogaja v Novem mestu, Kočevju, Ribnici. Otroci niti na poti v šolo niso več varni. Vse več je nasilja romskih skrajnežev. Glob za prekrške ne plačujejo. Če jih policija ovadi, tožilstvo večkrat zavrne ovadbo; a če le pride kak primer na sodišče, to zelo milo sodi. So pač reveži, na sociali. Zato nedotakljivi? A nekateri Romi se vozijo z dragimi avtomobili, ustrahujejo in pretepajo civile, streljajo! Ker se izplača? To ne počne romska skupnost, so le posamezni kriminalci, ki so posledica dejstva, da je romska skupnost potisnjena v kot, pravi predsednik romske fundacije.

Razumljivo je, da ljudje pravico vzamejo v svoje roke

Gospod Demšar je strokovnjak za kriminologijo. Kriminal res ni le v domeni Romov, pravi. V preteklosti ga je bilo malo. Opisal je, kako so pred leti učinkovito onesposobili nevarno kriminalno družbo, ki je vladala v Mariboru. Ko ljudje začutijo, da jih vladajoči ne varujejo dovolj pred nasilneži in kriminalci, se temu uprejo (tudi s palico). Razumljivo je, da ljudje pravico vzamejo v svoje roke, ko so žrtve nasilja. Po tem zdaj diši na Dolenjskem. A to je po njegovem zelo nevarno.

Župan Macedoni: Javni interes zahteva dejanja, ne pavšalnih trditev

V prejšnjem režimu ni bilo vse dobro, a to, kar zdaj doživljamo, smo gledali le v filmih. Padli smo iz ene skrajnosti v drugo: prej dolžnost, disciplina in red – zdaj svoboda, razvoj osebnosti, skrajni individualizem, piše Demšar. Zadeva je kompleksna. Kriviti Rome ali (nestrpne) civile za ta kaos, se mi ne zdi produktivno, prav tako ne pravično. Kot piše Demšar, je takšno stanje zgolj voda na mlin ekstremnim desničarjem, ki se zgledujejo po močnih voditeljih (diktatorjih). Kot so bili Hitler, duče, Franco? Tem je bilo pomembno, da ljudje sovražijo »ne naše«, pa tujce ali vsaj malo drugačne, in brezpogojno ljubijo voditelja (domovino). Trump se trudi biti tak. Iskreno pove, da sovraži vse, ki se z njim »v celoti« ne strinjajo.

Demšar misli, da represivni organi ne potrebujejo večjih pooblastil

Demšar misli, da represivni organi ne potrebujejo večjih pooblastil, saj že veljavnih ne uporabljajo dovolj. Zlorabe pa bodo lahko večje. Ko smo imeli še nesvobodo (diktaturo?), smo se svobodno gibali po deželi. Naš potni list je bil iskan, ker smo se lahko precej svobodno gibali tudi po svetu. Zdaj, na svobodi, pa še doma nisi povsem varen.

Odvzem nezakonitega premoženja za vse, ne le za Rome

Enostavnih rešitev ni. Politiki, strokovnjaki, uradniki in državljani nismo enotni, normalno. Iskati skupni imenovalec in delati za skupno dobro je zelo zahtevno že, če si večina to želi. Če se izplača?! Zavedati se moramo, da smo država mi vsi, ne le posamezniki, ki »molzejo« državo. Ko smo se bližali prelomu, je večina vedela, da sistem ni učinkovit in ni dovolj prijazen do vseh. Bali smo se »Srboslavije«. Veliko smo tvegali in izplačalo se je. Bili smo najuspešnejša postsocialistična država. Star sem bil že 43 let, z mešanimi občutki o spremembah družbenega sistema. Stari sistem je odslužil, a o kapitalizmu tudi nisem imel dobrega mnenja. Bil je bolj učinkovit, zato sem razmišljal: morda bo večja blaginja za vse, ko bodo lastniki premoženja postali dobri gospodarji in tako pomagali v državi ustvariti bogatejšo in prijaznejšo družbo.

Zakaj bi bili Romi izjema?

Vsak je imel svoj pogled na to (če sploh?), kako družbeno premoženje privatizirati. Vedel pa sem: če bodo sposobni in družbeno odgovorni postali politiki ali lastniki dela skupnega premoženja, državljani pa bodo pri tem sodelovali in jih nadzirali, lahko pričakujemo svetlejšo prihodnost. Če pa se bo izplačalo krasti (biti lopov), bomo zašli v temo. Žal se to drugo dogaja. Zakaj bi bili Romi izjema? Izplača se biti lopov, kajti tisti, ki preganjajo kriminalce, praviloma nasrkajo. Ogroženi so sodniki. Žvižgači zakockajo življenje tudi svojih dragih. Lopovi pa terjajo odškodnino od države, če jih slučajno malo postavi na hladno. To ljudje vidimo.

Ko bomo vsi samo še kradli drug drugemu, ker se to izplača, kako dolgo lahko to traja? Nihče več ne bo ustvarjal skupnega niti lastnega dobrega. Se ne bo izplačalo! Kar boš pridelal, bodo hitro drugi pobrali. Nismo še tam, a zdi se mi, da smo blizu!      

***
Anton Pelko, Grosuplje
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.