Slovenija je nekoč imela učinkovit sistem prenosa znanja v industrijo

Zahvaljujem se avtorici, da se je lotila zahtevne teme prenosa rezultatov osnovnih raziskav v slovensko industrijo in družbo. Članek izpostavi pomen znanja in znanstvenega sistema kot temelja uspešne države. Njegova glavna prednost je v jasni tezi, da brez razvoja znanja ni mogoče zagotoviti dolgoročne blaginje.

Radi bi višje plače in nižje davke. Toda za ta paket ustvarimo premalo

Članek pa vseeno deluje nekoliko poenostavljeno. Avtorica problem pripisuje predvsem slabo zastavljenemu sistemu znanosti, pri čemer pa ne upošteva širših družbenih in političnih dejavnikov. Še večja pomanjkljivost je odsotnost zgodovinskega spomina. Sistem, ki ga danes pogrešamo, je v preteklosti že obstajal. Postopoma smo ga razgradili. Članek ne poišče odgovora, zakaj je do tega prišlo, kot tudi ne odpira vprašanja, kakšni interesi so omogočili ali celo spodbujali tak razkroj sistema.

Tako smo prišli do dejstva, da organizacijske spremembe, ki smo jih uvedli v zadnjih 35 letih samostojnosti, raziskovalce destimulirajo za prenos v industrijo, saj niso z ničimer motivirani za direktni zaslužek za industrijske naročnike.

***

dr. Uroš Janez Stanič, znanstveni svetnik Instituta Jožef Stefan in Klinike Golnik v pokoju.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.