Slovenska vojska na papirju dobra, v resnici pa brez prave bojne moči

Stara zgodba o pripravljenosti Slovenske vojske se ponavlja, tokrat z nekaj olepševalnimi okraski. Lansko leto je skočila s prejšnje negativne na udobno dobro oceno. Skoraj prav dobro (najvišjo, opomba J. K.), kot je menil državni sekretar Boštjan Pavlin.

Tudi letos je stanje izboljšano, čeprav: »Kljub napredku pa bodo vendarle potrebna dodatna prizadevanja za pomlajevanje kadrovske strukture in pridobivanje specialističnih znanj, več bomo potrebovali usposabljanj zaradi nove opreme, ki prihaja, krepitev zalog in logistike in seveda izgradnje bojne zmogljivosti,« je dejala predsednica republike (in vrhovna poveljnica obrambnih sil, opomba J. K.) Nataša Pirc Musar.

Vendar je, po lanskem »skokovitem« napredku pripravljenosti, takratni načelnik generalštaba, generalpodpolkovnik Robert Glavaš, v intervjuju v Delu 17. junija (Slovenija se pred raketami nima s čim braniti) pošteno povedal (iztrgan citat na vprašanje, ali smo se pripravljeni braniti): »Ne vem, nimam odgovora, ker ne vem, koliko ljudi bom lahko dal v tiste svoje jurišne odrede oziroma te prostorske sile. To je ta problem.«

Ko se je predsednica republike in vrhovna poveljnica obrambnih sil Nataša Pirc Musar (prvič) seznanila z (negativno) pripravljenostjo SV (Delo, 1. aprila 2023, Vojska zmore braniti suverenost in ozemeljsko celovitost Slovenije), je izjavila, da bo Slovenska vojska v sodelovanju z drugimi subjekti in sredstvi zaščitila suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bo treba. Navedeno kaže na nepoznavanje stanja ali zavajanje slovenske javnosti.

Rekordna rast obrambnih izdatkov tudi v Sloveniji

Slovenska vojska je že skoraj dve desetletji pod izjemnim pritiskom politike. Zahvaljujoč entuziazmu in odgovornosti njenih pripadnikov se je v tem času »obdržala nad vodo«.

Trenutni čas »debelih krav« (veliko denarja in veliko število kandidatov) ne more v kratkem času premostiti vrzeli, ki je nastala z vsakokratnim vtikanjem politikov. Zgodba z oklepniki in bojnima skupinama gotovo ne prispeva k verodostojnosti Slovenije v Natu. Celoten mandat aktualne politike je minil brez dobave bojno uporabne oborožitve.

V štirih letih so uspeli le prekiniti pogodbo, ki jo je izsilila prejšnja vlada. Menda je razlog za odlašanje pojav dronov na ukrajinskem bojišču. Pisanje resolucij o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske je glavni dosežek te in prejšnjih vlad. Predstavitve oborožitve in vojaške opreme, ki privlačijo mlade, naj bi vzbujale vtis, da se imamo s čim braniti (oziroma v obrambi tudi napadati). Toda ali res?

Trenutna evforija o dvojni rabi in odpornosti nima bistvenega vpliva na bojno moč Slovenske vojske. (Pre)velika razpršenost Slovenske vojske na raznih misijah (ki so predvsem socialni korektiv) ne prispeva k bojni pripravljenosti.

Prva stvar, ki bi prikazala realne bojne zmožnosti Slovenske vojske, bi morala biti izvedba združene taktične vaje bataljonskega nivoja. Le tako bi bilo moč ugotoviti, kakšne so njene obrambne oziroma bojne zmogljivosti.

***

Jože Konda, Brezovica.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.