Sodobni ples ima zavod, denarja pa ne dobi

V novinarskem prispevku, ki celovito osvetljuje nezavidljiv položaj Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti (ZRSPU), predvsem zaradi stališča Ministrstva za kulturo RS (MzK), da finančno ne namerava podpreti javnega zavoda, si ministrica za kulturo izmišlja nove razloge za samovoljno politično odločitev. Ker ji zmanjkuje argumentov in se zaveda soustanoviteljskih odgovornosti, zapisanih v veljavnih strateških, pogodbenih in proračunskih dokumentih, poskuša prepričati javnost, da je integralni proračun za kulturo za letošnje leto ogrožen do te mere, da »ob sedanjem stanju javnih financ ni mogoče odgovorno zagotoviti« dolgoročnega financiranja njegovega delovanja. Pozornemu bralcu ob tej izjavi gotovo ni ušlo razlikovanje med »zagonskimi sredstvi«, torej sredstvi v višini 560.000 evrov, ki bi morala biti že nakazana na račun zavoda, in »dolgoročnim financiranjem«. Mimogrede: MO Celje je svoj delež »zagonskih sredstev« v višini 40.000 evrov že izplačala. Ne dvomim, da bo realizirala tudi preostali del zavez in v naravi javnemu zavodu predala v upravljanje tudi nepremičnine v ocenjeni vrednosti 570.894 evrov in da bo obema potezama, skladno z veljavno tristransko pogodbo, sledila tudi MO Nova Gorica.

Ministrstvo prizna, da so sredstva za delovanje javnega zavoda v letošnjem in naslednjem letu resda naložena na »proračunski postavki za delovanje javnih zavodov, ki so v proračunu, vendar niso namensko vezana izključno na delovanje Javnega zavoda za razvoj sodobnega plesa«. Kar seveda ne drži, sredstva so predvidena na proračunski postavki Umetniški programi v javnih zavodih, skladno s členitvijo državnega proračuna po programski klasifikaciji, namenskost sredstev pa je opredeljena v obrazložitvenem delu proračuna, ki je nastal kot posledica ene od ključnih prioritet, zapisanih v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, v Razvojni strategiji za sodobni ples 2024–2028 in v Akcijskem načrtu Vlade RS za izvajanje resolucije o nacionalnem programu za kulturo do leta 2027. Nobeden od teh razvojnih in akcijskih dokumentov še ni bil spremenjen ali razveljavljen.

Ministrica ob tem javno napoveduje krčenje sredstev za kulturo s predvidenim rebalansom proračuna (menda septembra, ko naj bi me tudi povabila na sestanek) in hkrati, brez kakršnekoli pravne, strateške ali proračunske podlage, blokira delovanje večine kulturnih subjektov v Sloveniji. Očitno se je odločila za tvegano pot v brezpravje in ne za spoštovanje pravne države, ki mu je zaprisegla v državnem zboru. Globoka proračunska luknja v višini 8,9 milijona evrov, ki da jo je nasledila od prejšnje ministrice, je prozorno strašenje kulturne javnosti. Ima pa še eno funkcijo: širšo javnost poskuša prepričati, da je vestna zaščitnica davkoplačevalskega denarja. Kolateralna škoda kulturnega boja, ki ga je povzročila, je ZRSPU. Naj ob tem postrežem le s primerjavo o teži predvidenega proračunskega primanjkljaja za letos. Težek je le malenkost več kot ena sama osemkolesna patria. Populistična primerjava? Drži.

Druge trditve ministrice opredeljujem kot izmišljotine, še raje kot zavestne neresnice. V uradnem stališču ministrstva namreč piše, navajam: »... ne podpiramo vzpostavljanja novih administrativnih institucij na področju kulture, ki ne prispevajo k ustvarjalnosti in boljšim pogojem za delo ustvarjalcev. Vodilo ministrstva je odločen NE BIROKRACIJI v kulturi in odločen DA USTVARJALNOSTI. Po ocenah bi začetek delovanja zavoda pomenil vzpostavitev več deset novih pisarniških mest, kar ni skladno s strateško usmeritvijo ministrstva in tudi ne z odgovornim upravljanjem javnih financ v sedanjih razmerah.«

Najprej vprašanje: za katero strateško usmeritev ministrstva gre? Prvič slišim. In potem: ZRSPU je ustanovljen natančno za to, kar MzK zapisuje v prvem stavku. K drugemu stavku komentar: birokracije v kulturi ne poznamo, pač pa v javni upravi – torej tudi na njenem naslovu. Po ministričini logiki ne potrebujemo vodstev, strokovnjakov za vodenje programov in financ, organizatorjev, producentov, poslovnih sekretarjev, komunikatorjev, tehnikov in drugih zaposlenih v javnih kulturnih zavodih. Morda je najbolje, da ministrica vse javne zavode na področju kulture preprosto ukine. No, prepričan sem, da tistega, ki ga je vlada ustanovila pred kratkim, ne bo.

In še: po čigavih ocenah naj bi začetek delovanja pomenil »vzpostavitev več deset novih pisarniških delovnih mest«? Zakaj pišete neresnice? Edine verodostojne ocene izhajajo iz Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, h kateremu so podali soglasje svet zavoda ter pristojni službi MO Celje in MO Nova Gorica in ki ga imate na svoji mizi. Čaka le še na vaše soglasje. V kadrovskem načrtu je predvidenih deset zaposlitev na poslovno-programskem oddelku, od teh direktor in umetniška direktorica, dva regijska koordinatorja za območji celjske in goriške regije in šest zaposlitev, nujnih za izvajanje poslanstva javnega zavoda. V umetniškem oddelku je sicer predvidenih še 14 zaposlitev, od teh devet plesalcev sodobnega plesa, koreograf, koreograf-plesni pedagog in plesni dramaturg. Vse te zaposlitve so, poudarjam, zaposlitve projektne narave in so vezane na pridobitev kohezijskih, torej pretežno evropskih sredstev, namenjenih mentorskim in kulturno-umetnostnim vzgojnim vsebinam. Upam, da se ne nameravate odreči tudi tem, na državni in evropski ravni že potrjenim sredstvom. Škoda bi namreč bila večmilijonska, s tem pa posredno tudi oškodovanje državnega proračuna, namenjenega kulturi. Odgovornost bo izključno vaša.

***

Simon Kardum, vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti