Ukrajinska vojna, ameriški dobiček, evropski strošek

Nerazumna, naivno načelna politika EU ob sedanji politiki ZDA, Kitajske, Rusije in novonastale globalne organizacije Brics zahteva nujni premislek in analizo stanja EU v odnosu do porajajoče se nove podobe sveta.

Pri tem je treba vzeti v zakup, da ZDA ne bodo prenehale podpirati Izraela, saj jih po 2. svetovni vojni realno vodi judovski lobi. Zato EU sama, zaradi različnih mnenj o genocidu in možnosti vzpostavitve dveh držav po več kot 75-letnem zavračanju dveh držav, ne more spremeniti odločitev judovskega lobija v ZDA in samega Izraela, da na sedanjih prostorih Gaze ne bo palestinske države in tudi ne na Zahodnem bregu.

EU preostane, da se lahko bori, da prek ZN, ki je sicer le še papirnata avtoriteta, vendar v opomin in spomin človeštva, vsi sedanji zločini Izraela pri realizaciji te judovske ideje dobijo status genocida. Mora se zavzemati, da v nadaljevanju zagotovijo Palestincem pravične odškodnine in ne beraških 5000 dolarjev, kolikor jim je ponudil trgovec z usodo sveta Trump.

Omenim naj tudi odnos EU do vojne v Ukrajini. EU dobro ve, da te vojne z vojaško silo za zdaj sama ne more končati. Ob tem jo je Trump samo posredno vključil v pogovore z Rusijo in jo tako deklasiral za samostojni nastop, po drugi strani pa jasno povedal, da se po eventualnem premirju ZDA ne bodo ne finančno ne vojaško ukvarjale z Evropo, ampak s hitro rastočo Kitajsko in delitvijo območij interesov.

ZDA so širokogrudno ponudile pomoč v orožju za Ukrajino, ki ga ne bodo več prodajale na kredit Ukrajini, ker že vedo, da ga bodoča prepolovljena Ukrajina ne bo mogla odplačati, ampak ga bo prodajala za gotovino EU.

Pri tem skrbi, da EU še zdaj ni ugotovila, da je s privolitvijo v neomajno pomoč Ukrajini prek orožja iz ZDA povzročila konflikt interesov ZDA, ki si je s tem pridobila velikega kupca za orožje in se temu velikemu poslu ne bo odrekla.

Trump se je zaradi naivne načelne politike EU spretno izvlekel iz vojne v Ukrajini, ki so jo ZDA same začele, da bi se dokopale do ukrajinskih in v primeru zmage tudi ruskih bogastev, in kot premeten trgovec izsilil pogodbo z Ukrajino za poplačilo dolgov zaradi dobave orožja v preteklem obdobju, v katerem je tudi EU dobavila orožje v enaki višini, brez vsake možnosti poplačila in v strahu pred popolnim umikom ZDA iz Evrope privolila v vse nadaljnje stroške te vojne, kar bo EU pahnilo v gospodarsko in politično recesijo.

In zdaj se dogaja to, kar se pri vsakem nepremišljenem popuščanju pred takim ali drugačnim nasiljem. Sledili so sankcije ZDA proti zaveznikom in nato še poziv, naj EU pomaga onemogočiti Kitajsko. Velika Indija se je temu prva uprla in se odpravila na Kitajsko iskat nove trge, dodatno pa še nekateri voditelji vzhodnih držav EU, ki že slutijo razpad EU.

EU pa kot vedno neodločna in naivna išče nove članice, med njimi Srbijo, ki odkrito smeši novačenje in se je že odločila, da bo igrala na več kart.

Če vse to ne izuči sedanjih voditeljev EU, da je edina realna politika iskanje dobrih odnosov in gospodarskih trgov po vsem svetu, brez ideoloških izključevanj in premočnih navezovanj samo na ene trge in strahov, kako bo na to reagiral Trump, potem je čas za odpoklic voditeljev EU in politike, ki bo potopila EU. Pri vsem se pojavlja dvom, do kod v vodstvu EU sega vpliv judovskega lobija na zahodu EU, pri čemer je jasno, do kod sega ruski lobi.

***

Vladislav Vidmar, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.