Uvajanje računalništva in informatike v šolo
Pred dobrimi 50 leti smo začeli uvajati v slovenske srednje šole kot fakultativni (izbirni) predmet računalništva in informatike (RI). S tem smo bili med najnaprednejšimi državami na svetu. Danes pouk temeljnih znanj RI ostaja izbirni predmet v srednji šoli, a z bistveno znižanimi učnimi cilji v primerjavi s tistimi izpred pol stoletja. Po drugi strani države v EU, kot izhaja iz septembrskega poročila Eurydice, v osnovne in srednje šole pospešeno uvajajo obvezni predmet RI kot del splošne izobrazbe.
Posledica razkoraka med Slovenijo in ostalimi državami EU pomeni nevarno zaostajanje tako v akademski in razvojni sferi kot v ustvarjanju pogojev za uspešno gospodarstvo in razvito družbo ter, kar je najpomembneje, pomeni manko znanja posameznika, da bi polno in uspešno živel v digitalnem svetu. Ob tem velja poudariti, da omenjeno zaostajanje pomeni zaostajanje na vseh področjih naše dejavnosti – od preprostih vsakodnevnih opravil do visoke znanosti. Če hočemo ali ne, digitalizacija vstopa v tako rekoč vsako našo dejavnost in slehernik med nami za kvalificirano in kritično odločanje in rabo potrebuje ustrezno znanje. Potrebuje temeljno znanje RI.
RI je temeljna znanstvena veda, podobno kot so kemija, biologija, fizika in druge vede. Osnovna vsebina predmeta je razdeljena na več poglavij ali področij. Področje računalniških sistemov predstavlja logiko ustroja in delovanje digitalnih naprav, vključno s programsko opremo. Drugo je področje podatkov in njihove obdelave, ki vključuje vsebine podatkovne znanosti in umetne inteligence. Sledi področje algoritmov in programiranja, vključno z razvijanjem algoritmičnega mišljenja, ki je trdna osnova za razvijanje digitalne kompetence programiranja, kot je opredeljena v dokumentu DigComp 2.2. Tako pomembne vsebine kibernetske varnosti so osrednji del naslednjega področja »omrežja in internet«, ki hkrati predstavlja osnovo celi vrsti digitalnih kompetenc iz dokumenta DigComp 2.2, na primer področjema digitalnih kompetenc »komuniciranje in sodelovanje« ter »varnost« in v kombinaciji s področjem »podatki in njihova obdelava« osnovo področju kompetenc »informacijska in podatkovna pismenost«.
Vsebina predmeta RI se močno povezuje s humanističnim in družboslovnim vidikom prek učinkov računalništva in informatike, ki učencu predstavi umeščenost digitalne tehnologije v družbi in vzajemno delovanje med njo in družbo. Področje obravnava tudi etična vprašanja digitalne tehnologije, vključno z zasebnostjo. Hkrati naj poudarimo, da temeljna znanja RI predstavljajo osnovo digitalnim kompetencam, kot so opredeljene v dokumentu DigComp 2.2, pri čemer razmerje med temeljnimi znanji in digitalnimi kompetencami slikovito popišemo s primerjavo, da nas digitalne kompetence učijo držati pero, pri računalništvu in informatiki pa se učimo pisati zgodbe.
Digitalna sedanjost je prelomnica v človeški zgodovini, saj računalnik edini izmed vseh strojev, ki jih je naredil človek, ne opravlja zgolj fizičnega dela, ampak pomaga človeku tudi pri intelektualnem delu na vseh področjih njegovega življenja. Splošno sprejeto stališče je, da sta in bosta računalniško znanje in mišljenje temeljni veščini, tako kot je bilo branje, pisanje in računanje po šolski reformi Marije Terezije v 18. stoletju. Računalniško mišljenje so miselni procesi, ki sodelujejo pri oblikovanju problema in izražanju njegovih rešitev na tak način, da ga lahko računalnik – človek ali stroj ali umetna inteligenca – učinkovito izvaja. Razumevanje in znanje RI je v 21. stoletju neobhoden del osnovne splošne izobrazbe posameznika.
Presenetljivo je, da so nekateri vidni slovenski predstavniki in celo ministri javno nastopili proti uvajanju pouka RI v osnovne in srednje šole (Delo, 21. septembra 2022). Sprašujemo se, ali se zavedajo posledic za okrnjen razvoj naših šolarjev in ali se javnost zaveda, kako nevarne in škodljive usmeritve zastopajo. Škodljive so vsaj s treh zornih kotov. Najprej, posameznik, ki vstopa v poklicno ali visokošolsko izobraževanje, nima temeljnih znanj RI, ki pa jih bo v poklicu potreboval, zato jih mora naknadno pridobiti, zato je v slabšem položaju v primerjavi z vrstnikom iz EU. Drugič, ker ima ta posameznik v povprečju slabše znanje RI, v gospodarstvu ne bo mogel doprinesti v enaki meri k višji dodani vrednosti in posledično bo celotna slovenska družba v slabšem položaju v primerjavi z družbami v drugih državah EU. In tretjič – v slovenski družbi bo prišlo do še večjega razslojevanja med tistimi, ki jim bodo starši lahko plačali izobraževanje temeljnih znanj RI, in tistimi, katerih starši tega ne bodo zmogli. Si želimo naložiti takšno odgovornost? Naša naloga je, da za naše otroke ustvarimo izobraževalno okolje, v katerem se lahko usposobijo za polno in ustvarjalno življenje v digitalnem svetu.
Zato upoštevaje in v skladu:
– s predlogi, predstavljenimi na posvetu o poučevanju RI (SAZU, 1. decembra 2017),
– s predlogi, predstavljenimi na posvetu v državnem svetu 22. novembra 2022,
– z Digital Education Action Plan 2021–2027 – Resetting education and training for the digital age (Evropska komisija, september 2020),
– s pozivom vladi za digitalizacijo Slovenije Digitalne koalicije Slovenije 20. oktobra 2020,
– z mnenjem k osnutku predloga načrta za okrevanje in odpornost državnega sveta in njegove komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport 22. aprila 2021,
– s poročilom Rinos Digitalne kompetence nas naučijo držati pero, RIN nas uči pisati zgodbe (maj 2021),
– s predlogom ukrepa strateškega sveta za digitalizacijo 17. junija 2021,
– s skupnim dopisom Uvedba obveznega predmeta RIN Univerze v Ljubljani, fakultete za računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru, fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Univerze na Primorskem, fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije 19. julija 2021,
– s sklepom 8. strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 21. oktobra 2021,
– s poročilom Rinos Okvir računalništva in informatike od vrtca do srednje šole (januar 2022),
– v skladu z izsledki poročila Eurydice Informatics education at school in Europe (september 2022)
in v skladu s Programom za digitalno Slovenijo strateškega sveta za gospodarstvo pri GZS (avgust 2022) zaradi naše odgovornosti za dobrobit naših otrok in Slovenije pričakujemo od vlade ter ministrstva, pristojnega za osnovno in srednješolsko izobraževanje, da nemudoma pristopi k implementaciji uvajanja obveznih vsebin RIN v kurikul v vse razrede osnovne in srednje šole na enak način, kot so prisotne vsebine ostalih naravoslovnih predmetov biologije, fizike ali kemije. Dinamika implementacije naj zagotavlja začetek izvajanje predmeta najkasneje v šolskem letu 2026/2027.
