V evropskih jagodah odkrili koktajl strupenih pesticidov

V prispevku, objavljenem 8. julija, avtor oziroma avtorica, podpisana z začetnicama R. I., povzema raziskavo organizacije Pan Europe o ostankih pesticidov v jagodah, pridelanih v enajstih državah Evropske unije.

V 58 odstotkih vzorcev evropskih jagod odkrili koktajl strupenih pesticidov

V prispevku je poudarjeno, da so v belgijskem vzorcu jagod našli devet različnih ostankov pesticidov, v madžarskem osem in v irskem sedem, izpuščen pa je za slovenske bralce bistven podatek: tudi en slovenski vzorec je vseboval osem različnih ostankov pesticidov.

V raziskavo sta bila vključena dva vzorca konvencionalno pridelanih slovenskih jagod: prvi je izviral neposredno od lokalnega pridelovalca, drugi iz lokalne trgovine s sadjem. Vsebovala sta šest oziroma osem različnih ostankov pesticidov, kar je s povprečno sedmimi ostanki na vzorec predstavljalo najvišje povprečje med vsemi vključenimi državami.

Tudi seštevka koncentracij vseh izmerjenih ostankov pesticidov v slovenskih vzorcih, 1,878 in 1,571 mg/kg, sta bila najvišji in drugi najvišji med 41 analiziranimi evropskimi vzorci. Seštevek koncentracij sicer ni neposredno merilo toksičnosti, je pa pomemben primerjalni podatek, ki bi ga moral časopis predstaviti slovenski javnosti.

Oba slovenska vzorca sta vsebovala ciprodinil in fludioksonil, ki ju Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) uvršča med hormonske motilce in bi morala biti že pred leti umaknjena s trga EU, ter domnevno rakotvorni difenokonazol, pri katerem obstaja tudi skrb zaradi možnih vplivov na razvoj živčevja. Vzorec z osmimi ostanki je vseboval tudi nevrotoksični deltametrin, ki lahko škodljivo vpliva na razvoj možganov.

Vzorec z najvišjo skupno koncentracijo ostankov pesticidov med vsemi testiranimi evropskimi vzorci je bil kupljen neposredno pri slovenskem pridelovalcu. K tako visoki koncentraciji je morda prispeval kratek čas med obiranjem in prodajo, zaradi katerega je bilo manj časa za razgradnjo ostankov pesticidov.

Ta domneva podpira pomembno dejstvo: kratka pot »od njive do krožnika« pri intenzivno škropljenem sadju (ali zelenjavi) sama po sebi ne zagotavlja manjše izpostavljenosti pesticidom. V tem vzorcu so namreč odkrili kar šest različnih ostankov pesticidov. Nad tem bi se morali zamisliti predvsem odgovorni za varnost hrane v Sloveniji.

Noben vzorec ni vseboval v EU prepovedanih pesticidov, prav tako nobena izmerjena koncentracija v slovenskih vzorcih ni presegla veljavne mejne vrednosti MRL (angl. maximum residue level), zato sta bila formalno skladna z zakonodajo. Vendar skladnost posamezne snovi še ne pomeni varnosti njihove mešanice. Potrošniki so tako hkrati izpostavljeni več pesticidom, ki so sicer pod zakonskimi mejami, vendar se lahko njihovi učinki seštevajo ali medsebojno krepijo.

Glede na to, da imajo pesticidi endokrine, nevrotoksične, rakotvorne in druge nevarne lastnosti, je to posebej pomembno pri otrocih in med nosečnostjo, saj so zgodnja razvojna obdobja občutljivejša za snovi, ki motijo hormonsko delovanje ali razvoj živčevja. Zato se strinjamo, da gre pri nezadostnem zagotavljanju prehranske varnosti predvsem za veliko izdajo naših otrok in nosečnic.

Za ustrezno obveščanje in zaščito javnosti so odgovorni tudi javni mediji. Izpustitev za domačo javnost ključnih podatkov ni nepomembna novinarska oziroma uredniška napaka, saj daje bralcem izkrivljeno in nepopolno sliko o poročani temi. Od osrednjega slovenskega časnika upravičeno pričakujemo, da bo preveril celotno poročilo in izpostavil podatke, ki neposredno zadevajo Slovenijo.

Slovenski potrošniki imajo pravico vedeti, da so bili v analiziranih vzorcih slovenskih jagod ugotovljeni številni ostanki pesticidov in da sta bila vzorca med najbolj obremenjenimi v raziskavi.

***

izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med., Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, UKC Ljubljana