Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Pisma bralcev

V Sloveniji ne vlada demokracija, ampak strankokracija

V odgovoru profesorju Umeku pojasnjujem, da napačno razume demokracijo in spregleda, da pri nas vlada strankokracija, ne ljudstvo.
Ljudstvo ima le navidezen občutek vladanja v sistemu strankokracije. FOTO: Matej Družnik
Ljudstvo ima le navidezen občutek vladanja v sistemu strankokracije. FOTO: Matej Družnik
Ivan Lah
6. 9. 2025 | 12:00
3:20

Prof. dr. Andrej Umek (Delo, 30. avgusta) v svojem pismu izrazi upanje, da je svoja stališča glede demokracije podal dovolj jasno in razumljivo, zato na morebitno oporekanje glede te tematike ne bo več odgovarjal.

Najbrž se je prav odločil; bolje, da se ne oglaša? V pismu namreč demokracijo pojasnjuje s 14. členom slovenske ustave, ki se sploh ne nanaša na obliko vladavine!?

Njegova podkrepitev s starinskim ameriškim citatom »All men are created equal« (po deklaraciji prav: »... that all men are created equal ...«), ni ustrezna, saj se nanaša na čas, ko je bilo pri njih še suženjstvo.

V Sloveniji dejansko vlada manjšina večini, kar ni demokracija. FOTO: Roman Šipić/Delo
V Sloveniji dejansko vlada manjšina večini, kar ni demokracija. FOTO: Roman Šipić/Delo

Bilo je pred Darwinom, ko se je še razlagalo, da je človeški rod ustvarjen (created) po božji volji od človeka in ženske? Citat se ne nanaša na obliko vladanja, temveč ponazarja splošno filozofijo človeštva (mankind). Zato je ta deklaracija s časom pri njih samih utrpela različne, razvoju človeštva prilagojene razlage.

Prevod piščevega citata »vsi ljudje so enakopravni« bi se dandanes – z upoštevanjem Darwinovega nauka – morda ustrezneje glasil »all people are equal«?

Slovenski način življenja že od prazgodovine samoumevno upošteva enakost spolov; razlikujeta se le po naravni vlogi, ko gospodar opravlja svoje posle, gospodinja pa svoje.

Dandanes nekdanji ameriški blišč in vzor vztrajno bledita, zato najbrž ni potrebe, da bi ravno od tam pobirali nauke za udomačeno slovensko življenje? Toliko le mimogrede, vrnimo se k temi demokracije.

Nekdanji blišč in vzor Združenih držav Amerike danes vztrajno bledita. FOTO: Elizabeth Frantz/Reuters
Nekdanji blišč in vzor Združenih držav Amerike danes vztrajno bledita. FOTO: Elizabeth Frantz/Reuters

Demokracija je eden od načinov in oblik vladanja. V slovenski ustavi je to razdelano s IV. poglavjem, medtem ko se pisec osredotoča na II. poglavje. Zamenjava tez je včasih koristna, drugič škodljiva – utegne zavajati ali se celo vrniti kot bumerang?

image_alt
Novi svetovni red, stari slovenski razkoli

Pisec prezre, da se je prvotna ustavna zamisel slovenske demokracije sprevrgla v današnjo dejansko obliko vladanja, ki se ji bolj prilega izraz strankokracija. Množica malih političnih strank, z malim številom članstva, si je s spretnimi ukanami prigrabila oblast, kar ljudstvu daje le navidezen občutek vladanja. Dejansko vlada manjšina večini – kar pa ni demokracija.

A pravi nazor in odklon pisca je skrit v njegovem stavku »maršal ali duče«, kjer postavi v isti red Hitlerja, Tita in Mussolinija.

Avtor meni, da je pojem demokracije tako raztegljiv, da o njem nima smisla razpravljati. FOTO: Matej Družnik
Avtor meni, da je pojem demokracije tako raztegljiv, da o njem nima smisla razpravljati. FOTO: Matej Družnik

Je pisec pozabil, da smo osnovnošolci okrog onega davnega leta 1946 prepevali tisto veselo pesem »mi pa gremo v šolo demokratično«? Oj, mladost ti naša, kam si se zgubila?

image_alt
Žižek: Nujna je revolucija, ta pa je mogoča le, ko upanja ni

Menda je demokracija tako raztegljiv pojem, da o njej nima smisla razpredati, torej nehajte.

***

Ivan Lah, Ljubljana

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine