V spomin dr. Borisu Frlecu

V spominu mi ostaja najino srečanje v poslopju veleposlaništva v Bonnu, kjer sem zaradi potrebe po dodatnih delovnih dovoljenjih za rudarje mojega podjetja RGD zaprosil za obisk v letu 1991.

Moje podjetje je že vsaj 20 let izvajalo podzemna rudarsko-gradbena dela za nemške premogovnike, pa tudi pri gradnji predorov. Dr. Frleca je naša dejavnost zelo zanimala, imela sva daljši razgovor, v katerem sem mu razložil potek del.

Po končanju razgovora me je prosil, ali bi lahko organiziral zanj in sodelavca obisk enega od nemških premogovnikov. Tako sem zaprosil vodstvo Preussag-Kohle, Ibbenbüren, rudnika antracita, za obisk enega od podzemnih delovišč, kjer so delali tudi naši rudarji. Nemške partnerje sem prosil, naj nas ne vodijo po nizkih deloviščih, saj je veleposlanik visoke postave. Toda zgodilo se je ravno to, tako da smo plezali po rovu, kjer se je demontiralo široko čelo na višini cca. 1,2 metra.

Umrl je nekdanji zunanji minister Boris Frlec

Dr. Frlec ni odnehal in je hotel na vsak način videti potek del, kar ni bilo enostavno. Ko smo tako prilezli do prvega nemškega rudarja, ga je veleposlanik vprašal, kako gre pri delu, in dobil odgovor, da ni preveč zadovoljen. Nekaj metrov dalje je naš rudar Huso izvajal podobna dela, na isto vprašanje g. Frleca pa odgovoril, da je vse v redu ter da je zelo zadovoljen. Tako je bilo veleposlaniku hitro jasno, zakaj Nemci hvalijo naše rudarje.

Po izhodu iz jame nas je nemški partner povabil na kosilo, ki je potekalo v prisotnosti nemških novinarjev. Dr. Frlec je poznal energetiko in njeno problematiko, kar je prisotnim tudi razlagal. Celotno deželno časopisje se je razpisalo o tem obisku ter o našem pametnem in razgledanem diplomatu, seveda pa tudi o naši uspešni firmi. Tudi osebno sem bil zelo ponosen na diplomata tedaj še mlade države, ki je bil tako zelo strokovno razgledan, da je zadeva močno odmevala.

Ko gledam zdaj na TV te cirkusantske kruhoborske kreature, ki se borijo za oblast, ter jih primerjam s profilom dr. Frleca, mi je popolnoma jasno, da s takšnimi kadri drvimo v maloro, kot bi rekli Primorci.

***

Matjaž Cerovac, nekdanji glavni direktor RGDTrbovlje.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.