Vojna je iluzija zmagovalcev, mir je realnost preživetja

Pod tem naslovom gospa Zorana Baković razmišlja o vojni in miru. Branje članka me je spomnilo na 27., 28., 29. in 30. fragment starogrškega filozofa Heraklita Efeškega, v katerih piše: »Boj je oče vsemu, je vsemu kralj: ene izkaže za bogove, druge za ljudi, iz enih naredi sužnje, iz drugih svobodne.

Vedeti je treba, da je vojna splošen pojav in da se vse dogaja po prepiru in potrebi.« (oziroma po Heideggerju »pozabi biti«). Naša dolžnost je »hoditi za skupnim«. Že Heraklit in mnogi misleci pozneje so se spraševali, kako naj hodimo, ker za »skupni logos, dasi je večen, nimamo razumevanja«.

Naj na tem mestu omenim tudi knjigo Vojna za mir, ki jo je leta 2022 napisal prof. dr. Boštjan Marko Turk. V njej razlaga, da se že vsi nahajamo v paradoksalnem stanju globoke krize, zaradi katere nam ne grozi le propad Evropske unije, ampak tudi cele civilizacije.

Zgodovinske krivice vključujejo tisočletja suženjstva in tlačanstva. FOTO: William Clark/British Library/Wikipedia

Rešitev vidi v rehabilitaciji vrednot. V bistvu se strinja z Oswaldom Spenglerjem, ki je že po prvi svetovni vojni napovedoval propad Zahoda.

Spengler je knjigo izdal v dveh delih, prvega leta 1919 in drugega leta 1923. Po njegovem so vse dosedanje civilizacije propadle, ker so se izneverile prvotnim etično-verskim izročilom.

Analiziral je indijsko, mezopotamsko, egipčansko, staro kitajsko, majevsko, azteško, starogrško, rimsko, arabsko in zahodno civilizacijo. Vse so se razvijale po naravnemu zakonu nastajanja in minevanja. Tudi zahodna civilizacija ni izjema. Boštjan Turk analizira le moderno fazo slednje.

Analiza zgodovinarja Oswalda Spenglerja vključuje tudi vzpon in propad starodavne egipčanske civilizacije. FOTO: Dinendra Haria/Anadolu Via AFP

Njeno nazadovanje vidi po francoskem študentskem gibanju leta 1968, ki je izhajalo iz realnosti nemogočega, kar pomeni svobodo za vsako ceno, kot je to razlagal še pred gibanjem francoski filozof in literat Jean-Paul Sartre. Takšna absolutna svoboda zanika obstoj Boga.

Tudi ruski pisatelj Dostojevski je v 19. stoletju ugotavljal, da je brez Boga vse dovoljeno. Ta pojav je v Legendi o velikem inkvizitorju prepoznal kot nihilizem v smislu razvrednotenja vseh vrednot.

Ker civilizacija brez vrednot in vere v Boga ne more obstajati, se Turk zavzema za rehabilitacijo krščanskih in drugih verskih vrednot. Vemo, da zgodovina ne more obstati v eni točki mirovanja in da vsaka civilizacija poskuša obiti moralne dolžnosti z egocentričnimi težnjami, ki pa se dolgoročno ne obnesejo.

Ruski pisatelj Dostojevski je v svojih delih ugotavljal, da je brez Boga vse dovoljeno.FOTO: Shutterstock

V vojni ni zmagovalcev, ker z njo izgubimo vsi. Zato je možno zgornji naslov članka gospe Baković obrniti – Vojna je iluzija zmagovalcev, mir je realnost preživetja.

Iz filma Poslednji dnevi Hitlerja je razvidno, da je bil kot vodja tretjega rajha zasvojen z vojaškim zavojevanjem sveta. Ni imel nobene samokritične distance do sebe. V okviru brezobzirne nekrofilije je napravil samomor. Tudi današnji diktatorji pozabljajo, da uničevanje sveta zadeva tudi njih same (lat. de te fabula naratur).

Čas za ideološke bitke je minil

Pravičen mir je za sprte strani skoraj utopični pojem, saj vojne ponovno začenjajo poraženci z neozdravljenimi duševnimi travmami. Tako je na primer Nemčija, ki je bila poražena v prvi svetovni vojni, bila poraženka tudi v drugi.

Že Immanuel Kant se je leta 1795 v eseju Na poti k večnemu miru zavzemal za sodelovanje vseh državljanov pri odločanju o vojni in miru.

Filozof Immanuel Kant je leta 1795 napisal esej Na poti k večnemu miru. FOTO: Shutterstock

V današnjem času lokalne skupnosti spodbujajo mir s projekti sodelovanja, medverskimi dialogi in drugimi prostovoljnimi dejavnostmi. Vse se prične z osebno odgovornostjo in strpnostjo do drugače mislečih. Ponižnost je danes skoraj povsem pozabljena lastnost.

Mir ni zgolj odsotnost vojne, ampak je udejanjanje pravičnosti, enakosti in sodelovanja. To je dolgoročen proces udejstvovanja na vseh ravneh, od posameznika do mednarodne skupnosti.

Bakovićeva je svoj esej napisala »v upanju, da se bo v učne ure zgodovine, etike in verouk vneslo tudi poziv k samorefleksiji in spoznanju, kaj točno se je zgodilo in zakaj so izbruhnile vojne in kaj točno je treba storiti, da bi se končale«.

Adolf Hitler je v okviru brezobzirne nekrofilije napravil samomor. FOTO: Tobias Schwarz/Reuters

Ko bel dim zbledi: Evropa, vrednote in tišina ob novem holokavstu

S tem bi se približali Kantovemu nasvetu, da naj bi o vojni odločali vsi državljani in ne samo vladajoči politiki.

***

Bogomir Novak, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.