Volilni sistem, ki služi strankam, ne volivcem

Avtor članka z naslovom Upravljanje naše skupne države je Miro Germ, strokovnjak za sisteme upravljanja. V članku navaja več uporabnih predlogov o tem, kaj bi bilo primerno v našem modelu upravljanja države spremeniti s ciljem, da bo to v prihodnje učinkovitejše. Vsekakor gre za izjemno aktualno temo in v naslednjih vrsticah želim prikazati še nekaj njenih vidikov, ki v naslovnem članku niso izpostavljeni.

Z aktualnimi problemi upravljanja države se pri nas že nekaj let ukvarja tudi skupina izvedencev, ki deluje v okviru civilne družbe, z imenom Sinteza. Njihove razlage dokazujejo, da se nam je demokracija v nemajhni meri izrodila v strankokracijo, to je vladavino političnih strank, ki splošne družbene koristi v nemajhni meri podreja interesom samih strank in tudi kapitala, posledica pa je vse manj etično (tudi koruptivno) in ne prav učinkovito upravljanje države.

Težave z upravljanjem držav, ki jih povzroča obolela demokracija, so eden od osrednjih problemov Evrope, ki se bo vse bolj boleče odražal predvsem v njenem zaostajanju v konkurenčnosti, zlasti za Kitajsko. Težava ni v tem, da ne bi vedeli, kako prenoviti demokracijo, da bo upravljavsko zopet učinkovita, pač pa je problem politika, ki taki prenovi iz interesnih razlogov ni naklonjena.

Kako jo pripraviti do tega, da bo ravnala drugače, je zelo aktualno vprašanje, a se s tem, kolikor mi je znano, za zdaj nihče resneje ne ukvarja. Vse prej kot učinkovito upravljanje demokratičnih držav se bo očitno nadaljevalo in k sanaciji razlogov za te razmere nas bodo slej ko prej prisilile šele resne ekonomske in politične krize, v katere nas potiska neprimerno upravljanje. O razlogih, da imamo v Sloveniji težave z upravljanjem, je primerno kaj več povedati.

Ne dan za molk, temveč refleksijo

Osrednji tak razlog so po mojem razumevanju predvsem neprimerne sistemske rešitve, ki jih uporabljamo. Teh je sicer več, izpostavim pa naj zgolj tri, po mojem najbolj problematične. Na prvo mesto uvrščam to, da naša politična ureditev ne upošteva, da je upravljanje praviloma učinkovito le, če ga izvajamo prek dveh ločenih aktivnosti, to sta vodenje in nadzor vodenja. Ta razmejitev med vodenjem in nadzorom vodenja pri nas slabo deluje predvsem zato, ker vlado oblikujemo po načelih koalicije.

Problematičnost te rešitve je v naslednjem: rešitev politiko močno razdvaja, namesto da bi jo zavezovala k usklajevanju in sodelovanju; ključne vodstvene pristojnosti se poverja političnim osebam, ki za to zahtevno delo pogosto nimajo zadostnih izkušenj; nadzor vodenja države je močno omejen, saj koalicijske stranke vlado nekritično podpirajo, opozicijske pa ji vladanje predvsem otežujejo; zaradi nasprotij med koalicijo in opozicijo ter pogostih menjav vlade strateške razvojne politike države praktično ni mogoče izvajati.

Naštetim slabostim se lahko izognemo tako, da namesto koalicijske, to je politične, oblikujemo vlado, katere člani imajo relevantne vodstvene izkušnje. Takšno vlado, imenujmo jo »tehnična«, ima Švica in ta rešitev nedvomno veliko prispeva k temu, da se Švica uvršča med najbolj demokratične in ekonomsko uspešne države. V državah, ki se imajo za demokratične, pa politika tehnični vladi praviloma ni naklonjena, kar nedvomno velja tudi za naše razmere.

Druga slabost naše politične ureditve, ki jo izpostavljam, je volilna zakonodaja. Ta ima sicer več pomanjkljivosti, glavna pa je po moji oceni to, da daje volivcem možnost, da volijo stranke, kdo jih bo zastopal v parlamentu, pa praviloma odločajo vodstva strank. Rešitev je nedemokratična, škodljiva pa je predvsem zato, ker izrazito podpira strankokracijo. Omenjena Sinteza je že pred več leti pripravila predlog volilnega zakona, v katerem je tudi obravnavani problem zadovoljivo razrešen, a so bili vsi njeni dosedanji napori, da se prenovo volilne zakonodaje tudi izvede, neuspešni.

Milan Kučan: Te volitve odločajo med politiko, ki gradi, in politiko, ki ruši

Še o tretji od napovedanih slabosti naše politične ureditve nekaj besed. V Sloveniji imamo centralno politično oblast s sedežem v Ljubljani in 212 lokalnih (občinskih) oblasti, vmes pa ni ničesar. Že zgolj ti podatki dajo vedeti, da tako organizirano upravljanje države ne more dobro delovati. Pomembno ga lahko izboljšamo z ustanovitvijo vmesnih upravnih enot, to je pokrajin. Takšno ureditev predvideva že ustava, a je politika doslej ni jemala resno. Tudi reševanja tega problema se je lotila Sinteza in upajmo, da bo imela prihodnja vlada za te njene aktivnosti več razumevanja.

Naj zaključim z naslednjo mislijo. Prihodnost nas, Slovencev, je izjemno odvisna od tega, kako upravljamo svojo državo, nič manj pa od tega, kako se upravlja našo širšo domovino, to je EU; do upravljanja države torej ni modro biti brezbrižen.

***

Andrej Cetinski, Ljubljana.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.