Z orožjem do miru?

Gospod Tone Mastnak nas želi v svojem pismu z naslovom Sem res vedno večji bedak? prepričati, da Ruska federacija ne ogroža nikogar. Ruska federacija danes vlaga v nasprotju z Evropo v oboroževanje že skoraj 10 odstotkov BDP. Tudi v preteklosti je veliko vlagala v oboroževanje in svojo vojaško moč vsako leto predstavila širši javnosti na majski paradi v Moskvi.

Trditev gospoda Mastnaka, da se Rusija ne širi, ne zdrži dejstva. Rusija se že več stoletij širi proti vzhodu in severu in je že prišla do Japonske, Mongolije, Mandžurije, do Kitajske in do Vladivostoka in do morja. V Japonskem morju je še nekaj otokov, ki jih Rusija še ni zasedla.

Največje oboroževanje po koncu hladne vojne

Rusija je zasedla in okupirala del Finske (Karelijo) na severu. Od otomanskega cesarstva je z vojnami osvojila Krim. Po II. svetovni vojni je zasedla tudi del Poljske. Rusija je po II. svetovni vojni s terorjem preko Sovjetske zveze nadzorovala veliko število držav na vzhodu Evrope.

V zgodovini narodov smo bili priča velikim selitvam narodov, sledile so vojne, ki so premikale meje sedaj na eno, jutri na drugo stran. Zaradi tega smo priča ogromnemu številu manjšin znotraj držav z večinskim narodom: Katalonija, Baskija, Tirolska, Alzacija, Koroška, Goriško-Tržaška, Švica, Sudeti, Vojvodina, baltske države, Grčija, Turčija, Izrael, Slovaška, Češka, Poljska, Rusija in tudi Ukrajina.

Vse države iz bivšega vzhodnega bloka, razen Belorusije, in sedaj tudi nevtralni Švedska in Finska se čutijo ogrožene in so na osnovi referendumov zaprosile za članstvo in varnost v okviru Nata in bile tudi sprejete v Nato. FOTO: Genya Savilov/AFP

Odnosi med manjšinami in večinskim narodom niso povsod idealno rešeni, vendar to ne more biti vzrok, da bi pravice in status manjšin reševali z vojnami, za kar se zavzema gospod Mastnak in opravičuje »specialno operacijo« v Ukrajini. Trditev, da Rusija s »specialno operacijo« rešuje Ruse v Ukrajini, ne drži.

Nobena mednarodna organizacija, ki spremlja kršenje človekovih pravic in zločinov po svetu, ni zaznala in opozorila na kršenje človekovih pravic v Ukrajini, na katere se sklicuje gospod Mastnak. Mogoče, da status manjšin tudi v Ukrajini kot še marsikje ni idealno rešen, vendar je to treba reševati na druge načine in ne z agresijo in vojno.

Slovenija za velike naložbe v obrambo

Zakaj danes Ruska federacija vlaga že skoraj 10 odstotkov BDP v oboroževanje, si lahko vsak odgovori sam. Na nedavni tiskovni konferenci je predsednik Ruske federacije javno obelodanil in ponovil, da je Rusija tam, kamor stopi ruski čevelj. Ali je k temu še kaj dodati?

Evropa je po II. svetovni vojni močno zanemarila vlaganja v obrambo. S »specialno operacijo« v Ukrajini je predsednik Putin prebudil Evropo iz »sna«. Evropa se je začela intenzivno oboroževati, da bi čim prej nadoknadila zamujeno. Demokracijo, blaginjo, šole, bolnišnice, infrastrukturo, otroke in starce se lahko brani samo s sredstvi, ki jih uporablja tudi sovražnik in napadalec. V kolikor napadalca ne bo, bo orožje ostalo v skladiščih.

Nobena mednarodna organizacija, ki spremlja kršenje človekovih pravic in zločinov po svetu, ni zaznala in opozorila na kršenje človekovih pravic v Ukrajini, na katere se sklicuje gospod Mastnak. FOTO: Tetiana Dzhafarova/AFP

Da nekdo ne prepozna kršenja mednarodnega prava, človekovih pravic in kršenja ustanovne listine OZN, odločb haaškega tribunala ob agresiji na samostojno, neodvisno državo, članico OZN, priznano od skoraj vseh držav sveta Ukrajino, je močno zaskrbljujoče.

Prednostna naloga za Bruselj: manj birokracije

Gospodu Mastnaku se je zdelo zelo pomembno omenjati dogovor iz Minska, nepomemben za njega pa je memorandum iz Budimpešte iz leta 1994, s katerim se je Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju za ozemeljsko celovitost Ukrajine v tedanjih mejah. Avtor se sprašuje tudi, koga ogroža Rusija.

Vse države iz bivšega vzhodnega bloka, razen Belorusije, in sedaj tudi nevtralni Švedska in Finska se čutijo ogrožene in so na osnovi referendumov zaprosile za članstvo in varnost v okviru Nata in bile tudi sprejete v Nato. Samo »bedak« lahko postavlja pod vprašaj odločitve držav, ki se počutijo ogrožene in so se včlanile v Nato. Teh je danes že 32. Da ne razumeš, da statusa manjšin po svetu ne moreš reševati z vojno ali »specialno operacijo«, moraš res biti bedak?

***

Jordan Kodermac, Solkan.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.