Zadnji žebelj v krsto Splošne plovbe

V Delu je bil objavljen prispevek, kako je Slovenija po nemarnem izgubila svojega ladjarja. Išče se odgovore, kaj z opremo in umetniško zbirko, kaj z grbom in zaščitnim znakom Splošne plovbe, kaj s poslovno stavbo.

Predvsem pa se je iskal odgovor na očitek, da naj bi slovenski ladjar propadel, ker ga je nemški večinski lastnik izčrpaval. Kot se ugotavlja v članku, naj bi zadnji žebelj v ladjarjevo krsto zabili poslanci, Furs in vlada zaradi razlage davka na tonažo.

Davek na tonažo pomeni izpogajano plačilo pavšalnega davka po toni ne glede na višino čistega dobička.

Če se vrnemo v obdobje po letu 2000, ko je Splošna plovba poravnala pretekle dolgove in ko so se leta 2005 začele lastniške spremembe, je bilo še upanje, da bodo prišli za slovenskega ladjarja zopet dobri časi.

Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je ves čas javno opozarjal, da je pomorstvo specifično in da nihče ne more zagotoviti, kakšen bo trg jutri. Glede na ozaveščenost uprave se je pričakovalo, da bodo skupaj z nadzornim svetom skrbno stopali po tlakovanem opozorilu.

Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je ves čas javno opozarjal, da je pomorstvo specifično in da nihče ne more zagotoviti, kakšen bo trg jutri.  FOTO: Jure Eržen/Delo

Tudi v pomorstvu obstaja zlato pravilo, kdaj se kupi ladje in kdaj proda, da se ne povzroči večje škode. Pravilo je vezano na zgoraj omenjena opozorila, da se lahko trg hitro spremeni zaradi več dejavnikov.

Med dokaj zanesljive spada splavitev novih ladij, ki se jih da napovedati. Med nezanesljive npr. spadajo vojni spopadi itd. Zaradi tega se ladje kupujejo, ko se voznine gibljejo okoli nizkih prihodkov.

Zastoji na cestah in tirih povzročajo vse resnejše preglavice logistom

Plovba naj bi kupila rabljene in nove ladje od svojega večinskega lastnika po višjih cenah. Po nekih ocenah tudi enajst let stare za vrednost ene in pol nove ladje.

Predvidevam, da Plovba pri teh nakupih ni postavila nobenih pogojev, ki bi razbremenili tveganje v primeru pomorske krize. Zaradi tega je bila po mojem mnenju postavljena v podrejen položaj pri istem lastniku.

Kot je nadalje pojasnjeno v članku, je bilo posebej naročeno revizijsko poročilo britanski revizorski družbi, ki naj bi strokovno ocenila vrednost ladij v nekem pravnem sporu s predsednikom sindikata, kar mi ni znano.

Pohorje je bila zadnja, 86. čezoceanka Splošne plovbe, zgrajena na Tajvanu 2011, dolga kar 268 metrov. Prodali so jo leta 2020, in ostali brez ladij. FOTO: Arhiv Splošna Plovba

Lahko zapišem že povedano, da je prodaja teh istih ladij, ki jih je verjetno ocenila revizorska družba iz Velike Britanije, povzročila več kot 100 milijonov evrov izgube zaradi oslabitev njihove vrednosti.

Zgodba okoli prodaje slovenskega ladjarja ima vrsto sodnih zapletov.

Kaj se zgodi, ko Kitajska zapre sončnik

V sodnih postopkih sem od leta 2007 in nekaterih pravnih vprašanj niso zmožna rešiti naša sodišča vse do danes.

***

Karl Filipčič, predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije v letih 1999–2008.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.