Zdravstvo po načrtih iz leta 1985

Zdaj pa res ne vem, ali sem imel vso dobo socializma povsem popačen pogled in zaznavanje stanja v zdravstvu napačno? Presenetil me je namreč sicer zanimiv avtor gornjega prispevka – in več drugih –, kjer kritično obravnava zdravstvo v prejšnjem sistemu.

Zdravstvo po načrtih iz leta 1985

Ni mi (bilo) znano, da bi bile tako dolge čakalne vrste, kakršnim smo priča danes. Tudi plačal nisem nobene zdravstvene usluge. Vsi smo bili malce bolj skromni, ampak osnovne potrebe, kamor vštevam tudi zdravstvo, so bile, lahko rečem, zadovoljive. Ne spomnim se kakšnih dolgih, celo večletnih čakalnih dob. Te imamo danes, »izumili« smo tudi plačljivost; in če imaš denar, si lahko čakanje skrajšaš. Ne vem, ali je to tudi prej delovalo, morda se je dalo koga na skrivaj podkupiti. Zdaj pa je to »podkupovanje« čisto javno in legalno in dokaj razširjeno.

Moje, zastarelo gledanje na delovanje zdravstva kritično gleda na dvoživkarstvo, na primer. Opazilo se je in pisalo tu in tam, da zdravnik zapusti ordinacijo že ob 12. uri in gre delat k privatniku. To je lahko tudi neumestno kritizerstvo, kdaj pa kdaj pa tudi povsem na mestu. Teh kritik na splošno čez zdravstvo je, opažam, zelo veliko. Smo pač v kapitalističnem sistemu in ta ne pozna socialistične solidarnosti.

Težko rečem, da je sedanji sistem samo napačen, ima prednosti (bogatenje npr.) in slabosti, rastočo neenakost recimo. In slab odnos do rojenih pod nesrečno zvezdo, ki jim ni dano iz osebnih ali objektivnih razlogov biti bogat. Pa ta sistemska krivičnost pravzaprav ni najhujše, kar se nam dogaja: mnogo bolj nam gre narobe kapitalistična neobčutljivost ne samo za manj premožne, revne, ampak za tako rekoč brezmejno, pospešeno uničevanje planeta Zemlja!

No, tu pa vsi slabo krmarimo! Kaže, da nam pri tem početju tudi zdravstvo po merilih avtorja gornjega prispevka 24. septembra v Delu ne bo kaj dosti pomagalo.

***

Herman Graber, Ljubljana