ZZZS v trgovini s porcelanom

Prof. dr. Alojz Ihan se v svoji zadnji kolumni (Delo, 12. decembra) čudi, zakaj kot vzrok zadnjih aktualnih dogodkov, povezanih z odhodi kirurgov, ne določimo kar Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Odgovor je preprost: kritična javnost zavrača poskuse lahkotnega preusmerjanja pozornosti in odgovornosti na druge, kot jih žal zasledimo v Ihanovi kolumni

Pri vseh aferaških pogromih ne pride v ospredje poglavitni vzrok vsega – ZZZS

Eden od ključnih izzivov slovenskega zdravstvenega sistema je boljša organizacija, upravljanje in razvoj mreže javne zdravstvene službe in transparentna ter smiselna delitev dela in zmogljivosti med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji. Tako nas je celo OECD lani opozoril, da imamo preveč majhnih bolnišničnih oddelkov, ki so neučinkoviti glede stroškov, kakovosti in varnosti. Primeroma navajamo, da imamo trenutno v Sloveniji 14 izvajalcev bolnišničnih ortopedskih operacij kolka, uvaja se četrti kardiokirurški center ... Manjše število večjih izvajalcev bi ob sočasni uvedbi kazalnikov kakovosti povečalo varnost in kakovost obravnave pacientov, zmanjšalo kadrovske težave pri organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ZZZS pa bi lahko zaradi ugodnih ekonomskih učinkov izračunal nižje cene od današnjih.

Pristojnost države (vlade, ministrstva) je, da v sodelovanju z medicinsko stroko določi merila za določitev mreže javne zdravstvene službe, in sicer med drugimi na podlagi merila minimalnega obsega zdravstvenih storitev znotraj posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, s katerim je zagotovljeno strokovno, kakovostno in varno opravljanje te dejavnosti. Večja razdrobljenost javne mreže na primer z vključevanjem koncesionarjev za ožji nabor zdravstvenih storitev namreč predstavlja tveganje neracionalne izrabe kadrovskih in finančnih virov kot tudi tveganje slabše kakovosti obravnave pacientov. Zato ne razumemo prof. dr. Ihana, kako bi le ZZZS zgolj s financiranjem in določanjem cen vplival na oblikovanje učinkovitejše javne mreže in višjo kakovost obravnave pacientov. To pa ne pomeni pasivne vloge ZZZS.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. FOTO: Leon Vidic/Delo

S sodobno prenovo modela SPP ZZZS s 1. januarjem 2026 v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in bolnišnicami uvaja realnejše cene, ki temeljijo na stroškovni analizi 11 bolnišnic. S prenovo bo zagotovljeno bolj pravično financiranje bolnišnic, obenem pa s prenovo spodbujamo bolnišnice k večji poslovni učinkovitosti. Na podlagi dejanskih stroškov smo cene nekaterih obravnav znižali, na primer na področju ortopedije in kardiologije, nekatere pa zvišali, na primer na področju ginekologije. S posnetkom dejanskih stroškov bolnišnic smo določili realnejše cene. V naslednjem koraku pa pričakujemo in spodbujamo bolnišnice k cenejšim nabavam zdravstvenega materiala prek javnih naročil, če ugotovimo, da so v Evropi različni materiali, na primer v kardiologiji, bistveno cenejši. ZZZS se kot aktivni kupec že sprašuje, zakaj v takih primerih priznati bolnišnicam višjo ceno.

Pričakujemo tudi, da se s popravki zakonodaje ZZZS dodelijo pooblastila, kot jih imajo primerljive avstrijske in nemške bolniške blagajne. S spremembami zakonodaje je treba ZZZS zagotoviti pogoje za večjo poslovno učinkovitost, s katero naj se poudari njegova vloga aktivnega kupca zdravstvenih storitev, in sicer zlasti:

1. namesto sprejema vsakoletnega splošnega dogovora oziroma vladne uredbe se opredeli dveletni program, ki temelji na strateških usmeritvah in prioritetah Ministrstva za zdravje ter na strokovnem dialogu ZZZS z vsemi deležniki z namenom iskanja najboljših možnih pristopov za implementacijo strateških usmeritev države. Odločanje o cenah zdravstvenih storitev ni dopustno brez celovitih stroškovnih analiz.

2. ZZZS mora kot aktivni kupec zdravstvenih storitev na podlagi sproti pridobljenih podatkov o stroških in na tej podlagi izvedenih stroškovnih analizah določati cene zdravstvenih storitev tako, da te temeljijo na dejansko dokazljivih stroških. Hitro in fleksibilno izračunavanje cen ter uveljavljanje sprememb omogočata tudi hitrejše vključevanje novih tehnologij in metod zdravljenja v plačevanje teh storitev. Izvajalce je zato treba zakonsko obvezati k posredovanju podatkov o stroških na ZZZS.

3. ZZZS lahko dodeli izvajalcem zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe dodaten program na primer za skrajševanje čakalnih dob na podlagi razpisa glede na ponudbe izvajalcev zdravstvene dejavnosti o cenah teh zdravstvenih storitev.

***

Damjan Kos, sektor za informiranje in odnose z javnostmi, ZZZS

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.