Pred evropskimi volitvami, ki so Iahko usodne za našo Evropo, ko je v Nemčiji na pohodu AFD, v Franciji Le Pen, na Nizozemskem Wilders, na Madžarskem Orbán, v Italiji Salvini, sem se odločila, da navedem v razmislek in opozorilo nekaj misli svojega pokojnega očeta Ada Dariana, opernega in operetnega pevca, ki je živel in deloval v Nemčiji v 30. letih pr. stoletja, v tistih najtemnejših letih Nemčije, domovine Goetheja in Schillerja.

Z ženo sta morala dokazati arijsko pokolenje za tri generacije svojih prednikov. Že leta 1933 so v koncentracijska taborišča izginjali kolegi pevci, dirigenti, režiserji. Ko je njega opozoril sodelavec v gledališču v Leipzigu 1938. leta, da je z družino na seznamu za koncentracijsko taborišče, ker je kot jugoslovanski državljan odklonil sodelovanje v Hitlerjevi vojski, se je vrnil v Ljubljano, kjer je kot dipl. pravnik in operni pevec na osebno željo Otona Župančiča, ki je bil upravnik Narodnega gledališča, bil imenovan za generalnega tajnika.



Kot velika patriotinja in prepričana Evropejka pozivam vse Slovenke, Slovence in Evropejce, da pri evropskih volitvah dobro premislite, komu boste namenili svoj glas, kajti to bo glas za demokratično, socialno in mirno Evropo ali pa glas za mračno, turobno, nestrpno Evropo. Pri nas, starejši generaciji, so spomini na 2. svetovno vojno in nje posledice še vedno živi. Evropa mora ostati enotna, združena. Vprašajmo se, kaj in koliko nam je vredna Evropa. Ne smemo je prepustiti populistom. »Stanje v Evropi je zaskrbljujoče, vendar ostajam optimist, ker večina Ijudi, predvsem današnja mladina, v vseh državah podpira liberalne vrednote,« pravi lan Kershaw, ki je napisal knjigo Roller-Coaster: Europe 1950–2017.

Dajmo se boriti, da bo Zevs še naprej Ijubil Evropo, da nam Evrope nihče ne ukrade. Z večno lepotico, dragoceno, kulturno bogato Evropo se že stoletja ukvarjajo velikani literature in umetnosti. Homer jo omenja v svoji Iliadi, Horacij v Odah, Ovid v svojih znamenitih Metamorfozah in še bi lahko naštevali. Tudi v slikarstvu ima Evropa svoje mesto: Tizian, Veronese, Reni (16. stoletje), Ugrabitev Evrope, Rubens, Rembrandt (17. stoletje) in številni drugi kot dokaz tisočletne izmenjave kulture in sodelovanja med različnimi narodi Erazmus prejšnjih stoletij!

Če si ohranimo enotno Evropo, bomo lahko mi in naši potomci z Delacroixom še naprej ponosno vihteli slovensko in evropsko zastavo, kot na njegovi sliki Svoboda vodi Ijudstvo (19. stoletje) vihti trobojnico tista močna, krepostna ženska. Ali si res ponovno želimo sovraštva med narodi Evrope? Ne! Ali si želimo ponovno vojno med kulturno povezanimi narodi Evrope? Odločen ne! Evropa mora ostati enotna in združena. Naj prevladata razum in Ijubezen Slovencev do prelepe in dragocene Zevsove neveste Evrope.



Politiki in starši naj razmislijo, kako važna je humanistična izobrazba za kritično razmišljanje in nujna za širši pogled na ta danes nemirni in nevarni svet. Danes pogrešamo na vseh nivojih tiste prave humaniste, ki so še nedavno vodili Evropo in svet, ki so bili državniki in ne samo politiki in so izražali spoštovanje v osebnih srečanjih. Danes pa bi nekaterim politikom, tudi mogočnega vpliva na svetovno politiko, svetovala, da si preberejo latinski rek: Si tacuisses, philosophus mansisses. (Če bi bil molčal, bi ostal filozof.) Šolski minister naj razmisli, da bi bilo za narod dobro in smiselno v peti razred osnovne šole ponovno vrniti latinščino kot redni predmet, ki je baza – poleg grščine – za razumevanje tujk in baza za vse romanske in germanske jezike ter za logično in abstraktno mišljenje. Latinščina je tudi šola za samodisciplino.

Ne pozabimo, da sta Grčija in Rim zibelka naše kulture. Črtajmo iz učnih načrtov balast in ponudimo otrokom znanje za življenje, za življenje v 21. stoletju. V šole moramo uvesti tudi predmet za kritično presojo podatkov, da se bodo znali otroci sami zaščititi, priporoča Andreas Weingend, strokovnjak za big data in za kritično presojo zasebnosti.

Po šestdesetih letih se še vedno s hvaležnostjo spominjam svojih profesorjev: slovenista in pisatelja Antona Ingoliča, klasičnih filologov Silva Koprive in Danila Goloba, profesorice umetnostne zgodovine Vide Wedam in geografa Pavla Kunaverja. To je bila kvaliteta klasične gimnazije, današnje Osnovne šole Prežihov Voranc, ki ji je uspelo še do letos ohraniti latinščino – od leta 1899. Čuvajmo in spoštujmo tradicijo humanistične izobrazbe v Sloveniji, ki obstaja že od leta 1563. V zborniku Ljubljanski klasiki 1999. leta (1563–1965), ki so ga izdali bivši učenci Klasične gimnazije v Ljubljani, so zapisali: »Našim profesorjem, ki so s širino humanistične vzgoje vtisnili neizbrisni pečat znanju, delovnim navadam in značaju Ijudi.« Dajem vam to v razmislek!!

Svoje razmišljanje naj sklenem z verzi Mileta Klopčiča iz Preprostih pesmi, ki so izšle leta 1934: »Tu ne pomagajo ne kletve, ne molitve. Postavljeni smo v take dni in čas. Ko smeh je jok, in glasen jok zatrt. In ko spreminja zemlja svoj obraz.«