Gradnja druge cevi predora Karavanke
Pričakovati je večje vdore vode, tudi pojav metana ni izključen.
Odpri galerijo
Turški izvajalec zagotavlja, da bo ujel zamujeni rok začetka gradnje, kar bi lahko verjeli, saj pozna v detajle strukturo hribine sosednje cevi predora. Foto Jože Suhadolnik/Delo
Te dni beremo v Delu in drugih sredstvih obveščanja podatke o začetku del v predoru Karavanke.
Turški izvajalec zagotavlja, da bo ujel zamujeni rok začetka gradnje, kar bi lahko verjeli, saj pozna v detajle strukturo hribine sosednje cevi predora. Seveda pa zadeve niso tako enostavne. Pričakovati je večje vdore vode, tudi pojav metana ni izključen.
Znano je, da je pri gradnji železniškega predora skozi Karavanke nastala eksplozija metana in smrtnih žrtev. Danes imamo močne prezračevalne naprave ter sodobne metanometre, kar naj bi preprečilo tovrstne nesreče, kar je možno le pri doslednem upoštevanju rudarskih predpisov ter primerno zaščiteni metanski elektroopremi.
Pri gradnji prve cevi predora Karavanke sta bila predvidena dva prezračevalna jaška, ki žal nista bila zgrajena. Zvrtali so dve pilotni vrtini, globine okoli 230 metrov in 500 metrov, da bi ugotovili vrsto hribine. Skozi vrtine je tedaj izhajal metan, kar pomeni, da je treba računati nanj pri vrtanju, odstreljevanju in prezračevanju.
Izvajalec mora imeti za metanometrijo in prezračevanje zaposlenega pooblaščenega rudarskega strokovnjaka, poleg inšpekcije dela in gradbene mora delovišče redno pregledovati tudi rudarska inšpekcija.
Od leta 1999 do leta 2010 je po takratnem zakonu o rudarstvu podzemna dela na tunelih nadzirala rudarska inšpekcija, zato tipičnih rudarskih smrtnih nesreč ni bilo, bile pa so nesreče gradbenih delavcev, zaradi nespoštovanja predpisov.
Turški izvajalec zagotavlja, da bo ujel zamujeni rok začetka gradnje, kar bi lahko verjeli, saj pozna v detajle strukturo hribine sosednje cevi predora. Seveda pa zadeve niso tako enostavne. Pričakovati je večje vdore vode, tudi pojav metana ni izključen.
Znano je, da je pri gradnji železniškega predora skozi Karavanke nastala eksplozija metana in smrtnih žrtev. Danes imamo močne prezračevalne naprave ter sodobne metanometre, kar naj bi preprečilo tovrstne nesreče, kar je možno le pri doslednem upoštevanju rudarskih predpisov ter primerno zaščiteni metanski elektroopremi.
Pri gradnji prve cevi predora Karavanke sta bila predvidena dva prezračevalna jaška, ki žal nista bila zgrajena. Zvrtali so dve pilotni vrtini, globine okoli 230 metrov in 500 metrov, da bi ugotovili vrsto hribine. Skozi vrtine je tedaj izhajal metan, kar pomeni, da je treba računati nanj pri vrtanju, odstreljevanju in prezračevanju.
Izvajalec mora imeti za metanometrijo in prezračevanje zaposlenega pooblaščenega rudarskega strokovnjaka, poleg inšpekcije dela in gradbene mora delovišče redno pregledovati tudi rudarska inšpekcija.
Od leta 1999 do leta 2010 je po takratnem zakonu o rudarstvu podzemna dela na tunelih nadzirala rudarska inšpekcija, zato tipičnih rudarskih smrtnih nesreč ni bilo, bile pa so nesreče gradbenih delavcev, zaradi nespoštovanja predpisov.
